Na pobudo koordinatorke za CLLD Slovenija Aline Cunk Perklič, sicer zaposlene v kabinetu kmetijskega ministra, je tako kot drugod po Sloveniji tudi v Zgornjem Posočju potekal delovni sestanek, ki je bil sklican predvsem na račun pridobivanja povratnih informacij iz terena, in sicer na podlagi izkušenj pri izvajanju pristopa LEADER/CLLD. Srečanje je potekalo pod okriljem lokalne akcijske skupine LAS Dolina Soče, in sicer deloma v živo, deloma pa na daljavo (prek zoom povezave).
Skupno se je sestanka, ki je 13. maja potekal v prostorih Posoškega razvojnega centra, udeležilo 16 predstavnikov nevladnega, ekonomskega in javnega sektorja, in sicer:
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: dr. Bety Breznik iz direktorata za hrano in ribištvo, in Andreja Trček, pisarna LEADER/CLLD,
Občina Bovec: župan Valter Mlekuž, sicer tudi predsednik LAS Dolina Soče, in mag. Cecilija Avsenik, višja svetovalka za gospodarstvo in razvoj,
Občina Kobarid: Tomaž Skočir, svetovalec župana za gospodarstvo, kmetijstvo, turizem,
Občina Tolmin: župan Uroš Brežan in Janja Bičič, vodja oddelka za gospodarstvo, negospodarstvo in finance,
Občina Kanal ob Soči: Nika Testen, koordinatorka projektov LAS,
Posoški razvojni center: Simon Škvor, direktor, Greta Černilogar, vodja LAS Dolina Soče, in Tatjana Šalej Faletič, odgovorna za odnose z javnostmi,
Javni zavod za turizem Doline Soče: Vilijam Kvalić, direktor,
Javni zavod Triglavski narodni park: Davorin Koren, vodja oddelka za trajnostni razvoj,
Turistična zveza Gornjega Posočja: Aljoša Križnič, predsednik,
KTT Društvo Baška dediščina: Alenka Zgaga, predsednica,
Ribogojnica Libo: Suzana Jan, predstavnica gospodarskega sektorja za LAS Dolina Soče.
Slednji smo izpostavili prednosti in pomanjkljivosti tako imenovanega pristopa od spodaj navzgor, naša opažanja pa bo medresorska delovna skupina CLLD 2021–2027, ki jo sestavljajo predstavniki vseh v CLLD vključenih skladov (EKSRP, ESPR, ESRR in po novem tudi ESS), v nadaljevanju s pridom uporabila pri pripravi na aktualno finančno obdobje ter s tem povezanimi programskimi dokumenti.
Ob koncu sta Cunk Perkličeva in Breznikova iz kmetijskega ministrstva zbranim postregli še z nekaj ključnimi informacijami za novo programsko obdobje. Konec delovnega obiska pa si je gostja v družbi Grete Čenilogar in Davorina Korena v Drežnici ogledala še mesno predelovalni obrat Sočna, ki sodi med številne rezultate projekta REVITUM in velja za primer dobre prakse.
Ste že slišali za »Sočno«? Gre za sorazmerno novo blagovno znamko, pod katero Društvo rejcev drobnice Zgornjega Posočja trži svoje mestne izdelke. Čeprav veliko članov drobnico vzreja tudi posamično, pri čemer se v času sezonskega pašništva poslužujejo predvsem tradicionalnega planinskega pašništva, pa v sklopu društvenih dejavnosti vzrejajo še lastni trop ovac. Ta trenutno po besedah predsednika društva Milana Kalčiča poleg jagenjčkov šteje 106 odraslih živali, ki se v glavnem pasejo na najetih površinah na območju Kuka, v zaledju Livških Raven, pa tudi na Planji. Tu lahko skladno z dogovorom svoje živali pasejo prav vsi zainteresirani rejci, ki so člani društva.
Mesno predelovalni obrat – še en konkreten rezultat projekta REVITUM Prav pašne površine na Kuku so člani društva uredili in ogradili s pomočjo projekta Revitalizacija prostora in uma (REVITUM). A to še zdaleč ni edini doprinos k njihovi dejavnosti. Naj spomnimo, da so v sklopu istega projekta poskrbeli tudi za ponovno oživitev objekta v Drežnici. V sodelovanju z Občino Kobarid so od Kmetijske zadruge Tolmin odkupili zemljišče in objekt, kjer je bila nekoč trgovina. Medtem ko je kobariška občina odkupila prostore v zgornji etaži, pa so člani društva rejcev drobnice odkupili pritlične prostore, kjer so uredili mesno predelovalni in prodajni obrat, ki deluje dobro leto. Celotna vrednost naložbe, ki je obsegala stroške nakupa, adaptacijskih del, nadzora in nabave opreme, je skupno znašala okoli 148.000 evrov. Od tega sta oba projektna partnerja, tako občina kot omenjeno društvo rejcev drobnice, za izvedene dejavnosti že pridobila 85-odstotni delež nepovratnih sredstev Republike Slovenije in Evropske Unije iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), kar je skupno naneslo nekaj manj kot 100.500 evrov. Lokalna akcijska skupina LAS Dolina Soče, ki deluje pod okriljem Posoškega razvojnega centra, je kot prijaviteljica projekta REVITUM, v katerem so sicer sodelovali še drugi projektni partnerji, upravičeno ponosna in zadovoljna z rezultati skupnih prizadevanj, ki se še kako dobro kažejo tudi po zaključku projektnih aktivnostih. V tem primeru celo tako zelo dobro, da se »gušta« ob pogledu na tu predelane suho mesne izdelke, zagotovo ne manjka.
Obrat je namenjen vsem živinorejcem in lovcem iz naše doline Kot pravi član društva Davorin Koren, v naši dolini potenciala za pridelavo kakovostnih mesnih izdelkov ne manjka. V Zgornjem Posočju se po njegovih besedah trenutno vzreja okoli 10.000 glav drobnice. Od tega člani društva (brez društvenega tropa) posamično vzrejajo približno 2.500 ovac in koz. A obrat sam po sebi ni namenjen le predelavi društvenega mesa. Koren poudarja, da je bil urejen tudi za individualne potrebe članov društva rejcev drobnice in vse ostale živinorejce v naši dolini; nenazadnje tudi lovce. »Prednost obrata pa je tudi razkošju konfekcioniranja in zorenju svežega mesa, kar živinorejcem med drugim omogoča bistveno lažjo direktno prodajo lokalnim gostincem, potrošniku pa nudi doživetja mesnih slasti.« Emil Skočir, ki opravlja delo mesarja obrata, ob tem pove, da so kupcem trenutno na voljo ovčji, svinjski in mešani »šalami«, v zorilnici pa že čakajo tudi pršuti in rolane pancete, ki bodo zainteresiranim na voljo čez nekaj mesecev. Na vprašanje, kdaj so ovčji izdelki upravičeni do tovrstnega poimenovanja, Skočir pojasnjuje, da morajo v tem primeru mesnine vsebovati več kot 35 odstotkov ovčjega mesa. Ob tem pa že na glas razmišlja, da bi v prihodnje razmerje v prid ovčetini povečal in ji namesto preostalega deleža svinjine dodal le slanino ter s tem ovčjim izdelkom še bolj upravičil ime.
Kako do izdelkov? Kot je zagotovil predsednik društva rejcev drobnice Kalčič, bodo na spletni strani društva (tukaj) v prihodnje poskrbeli tudi za objavo cenika njihovih izdelkov. Do takrat pa zainteresiranim kupcem predlaga, da se obrnemo na Emila Skočirja (telefon: 041-724-885), s katerim se lahko že v naprej dogovorimo za želeno količino (te so sicer omejene), ceno in načinom prevzema – slednji je mogoč tudi v predelovalnem obratu Sočna, kjer imajo manjši prostor za direktno prodajo. Ob tem pa še namig, da se cene posameznih salam, ki po kosu tehtajo med 0,33 in 0,40 kg, gibljejo okoli osem evrov za svinjski »šalam« in okoli deset evrov za ovčji.
Za konec pa naj omenimo še to, da se izvajalci sicer uspešno izvedenega projekta predelave mesa srečujejo tudi z manj prijetnimi dogodki, ki so posledica napadov velikih zveri na drobnico, kar ogroža uspešnost reje in posledično predelave tovrstnih kakovostnih izdelkov. A to je že druga zgodba, o kateri se bo zagotovo še govorilo – če prej ne, ko se začne nova pašna sezona, ki je tako rekoč pred vrati …
Foto: Milan Kalčič (obrat) in Jernej Bric (izdelki)
Še je čas, da pripravite svoje noge in stopala ter se v času dopustovanj z nahrbtnikom na ramenih podate novim dogodivščinam na proti. Čaka vas najatraktivnejša evropska pot, vredna novega laskavega naziva, ki ga je pred dnevi prejela od združenja britanskih turističnih novinarjev. Ta je daljinsko pohodniško pot Juliana Trail, ki deloma poteka tudi po območju lokalne akcijske skupine LAS Dolina Soče, razglasilo za »BEST EUROPE TOURISM PROJECT«.
Mi smo ob tem še posebej ponosni, saj se je ena izmed 20 etap – tista, ki popotnika popelje od Bovca do Predela – uredila prav na račun javnega poziva LAS Dolina Soče, kamor je vodilni partner Javni zavod za turizem Dolina Soče prijavil projekt z naslovom Usmerjanje obiska v Triglavskem narodnem parku – Pot Julijske Alpe (JA TRAIL). Pri tem so sodelovali še Javni zavod Triglavski narodni park, Občina Kobarid, Občina Tolmin, Posoški razvojni center in Turistično društvo Log pod Mangartom.
Več informacij o posameznih etapah najdete na spletni povezavi TUKAJ.
V teh mesecih, ko ima dan »zimske počitnice«, naj bi čas načeloma tekel počasneje. A to zagotovo ne drži za dejavnosti, ki jih izvajamo v okviru lokalne akcijske skupine LAS Dolina Soče. Naj spomnimo, da smo v programskem obdobju 2014–2020 na plano »pahnili« kar pet naših javnih pozivov, s pomočjo katerih je nastal nabor 38 projektov. Poleg tega pa smo pripravili še tri projekte sodelovanja med LASi. Polovica vseh je že uspešno izvedenih in zaključenih, ostali pa so še vedno v teku – sploh deveterica, ki se je odzvala na zadnji javni poziv in posledično z dejavnostmi startala šele sredi lanskega poletja.
Da pa vse skupaj teče tako, kot se »šika«, gre zahvala glavnim motivatorjem – sofinancerjem, ki v povprečju z 80-odstotnim deležem nepovratnih sredstev podpirajo izbrane projekte in seveda tudi samo dejavnost LAS Dolina Soče, ki deluje pod okriljem Posoškega razvojnega centra. Brez njih bi se na našem območju, ki se razteza na ozemlje občin Bovec, Kanal ob Soči, Kobarid in Tolmin, zagotovo ne bi zgodilo toliko različnih novosti, ki pozitivno pripomorejo k razvoju podeželja v naši dolini.
Naj ob tem spomnimo, da projekti, ki jim LAS Dolina Soče ves čas stoji ob strani in nudi podporo, so sofinancirani iz treh različnih evropskih skladov – Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) ter Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) in nepovratnih sredstev Republike Slovenije.
Ob tem pa počasi že tečejo tudi priprave na novo programsko obdobje 2021–2027, ki kot kaže, nam bo prineslo polno novih izzivov. Več o tem pa bomo zagotovo še poročali.
Naj vam ob prazniku kulture najprej voščimo in vas hkrati spomnimo na nemalo število kulturno obarvanih projektov, ki so kot plod sodelovanja številnih projektnih partnerjev nastali pod okriljem LAS Dolina Soče. V tem projektnem programu se je kultura razvijala s pomočjo:
Mi smo si kljub slabemu vremenu vzeli čas in obiskali Kanal, kjer smo si med drugim ogledali tudi Trg Kontrada, ki je bil urejen v sklopu istoimenskega projekta.
Čeprav se bo projekt Približajmo Unescova biosferna območja prebivalcem(MaB) zaključil konec tega meseca, ko bo prijavitelj projekta LAS Dolina Soče v sodelovanju z ostalimi projektnimi partnerji pripravil končno poročilo, pa lahko rečemo, da so vse ostale predvidene dejavnostmi že končane. Gre za projekt sodelovanja med šestimi lokalnimi akcijskimi skupinami (LAS), ki je bil sofinanciran iz sredstev EKSRP.
Nov polurni dokumentarni film Med drugim je v okviru tega nastal tudi polurni dokumentarec z naslovom Biosferna območja Slovenije, ki je po besedah koordinatorke projekta Tjaše Maurič iz Posoškega razvojnega centra predstavil »inovativne podjetniške ideje sobivanja človeka in narave v omenjenih biosfernih območjih«. V sklopu tega spoznamo posameznike, ki živijo svoje sanje in pišejo izvirne podjetniške zgodbe prav na štirih različnih biosfernih območjih. In kaj pravzaprav predstavljajo ta območja? Gre za ekosisteme, ki se ponašajo z bogato biotsko raznolikostjo in razvojem enakovrednega odnosa med človekom ter naravo. In prav v Sloveniji se lahko kljub svoji majhnosti pohvalimo s kar štirimi takšnimi območji, kjer je poleg ohranjanja biotske raznolikosti najpomembnejši cilj tudi trajnostni gospodarski razvoj.
Dokumentarni film, ki si ga lahko ogledate spodaj, bi v teh nenavadnih časih utegnil biti odlična izbira za širjenje pozitivnega načina razmišljanja med slovensko javnostjo.
Koga in kaj vse spoznamo v novem dokumentarcu? Povezovalna nit na našem območju, ki je hkrati BIOSFERNO OBMOČJE JULIJSKIH ALP je po besedah Mauričeve pohodniška pot Juliana Trail. Ta pohodnikom ponuja nove priložnosti za trajnostni turistični razvoj manj znanih kotičkov zaledja omenjenih Alp. Na tem območju uvodoma spoznamo vodnika športne agencije Kofler Sport Gregorja Koflerja iz Mojstrane. V njegovi družbi lahko v dokumentarnem filmu obiščemo izdelovalca nahrbtnikov in drugih unikatnih izdelkov iz usnja, filca ter roževine Primoža Rauterja iz Bohinjske Bistrice. Poleg tega spoznamo še Martina Kenda z Bače pri Podbrdu, ki se ukvarja z rejo drežniških koz, ki sodijo med avtohtone slovenske pasme. V nadaljevanju spoznamo pridelke in izdelke, ki jih je zaznamovala kraška pokrajina ter blagovna znamka Park Škocjanske jame. • BIOSFERNO OBMOČJE KRAS IN POREČJE REKE nam približajo zakonca Petra in Marko Gombač, ki čebelarita v Naklem na Krasu, sadjar Anton Biščak z Buj ter zeliščarka Andreja Cerkvenik, ki s svojo dejavnostjo ohranja 180 let staro Belajevo domačijo v vasici Kačiče pri Divači. BIOSFERNO OBMOČJE KOZJANSKO IN OBSOTELJE nam približajo mlinarica Maja Kukovičič, ki v domačem mlinu v Podsredi ohranja več kot 500 let staro tradicijo mletja žit, Manca Omerzu, sadjarka z ekološke kmetije, poznana po urejenih visokodebelnih travniških sadovnjakih v Zgornjih Pohancih in rezbar unikatnih izdelkov Marko Kostanjšek iz Sedlarjevega pri Podsredi. Z njihovo pomočjo spoznamo zgodbe, ki jih piše mlajša generacija, ki uspešno nadaljuje z ohranjanjem naravne in kulturne dediščine v tem biosfernem območju. Na samem vzhodu Slovenije gledalce na BIOSFERNEM OBMOČJU MURA pričakajo Niko Jandl, direktor Zadruge za razvoj podeželja Pomelaj v Mali Polani, ki v rokodelskih delavnicah in trgovini med drugim zaposluje tudi invalidne osebe, poleg njega pa tudi brodar in büjraš (vodni delavec) Jože Žižek iz Otoka ljubezni, ter vinarka Eva Cuk iz Hiše vina Cuk v Lendavskih Goricah. Tako za konec spoznamo še tri dejavnosti, ki se vežejo na reko Muro in značilno kulturno krajino gričevja Lendavskih Goric.
Inkubatorji inovativnih podjetniških idej Po besedah Tjaše Maurič vsa naša biosferna območja »ponujajo obilo priložnosti in so pravi inkubatorji inovativnih idej«. Prepričana je, da to v filmu, ki je nastal v produkciji studia VIDEO PRO, dokazujejo prav predstavljeni podjetniki, ki so prepoznali prednosti delovanja v zavarovanem območju. »Kakor so si biosferna območja različna, tako je pester tudi nabor različnih podjetniških priložnosti, vsem pa je skupno to, da navdih črpajo iz okolja, v katerem so nastale,« še dodaja koordinatorka projekta.
