Čeprav se bo projekt Približajmo Unescova biosferna območja prebivalcem (MaB) zaključil konec tega meseca, ko bo prijavitelj projekta LAS Dolina Soče v sodelovanju z ostalimi projektnimi partnerji pripravil končno poročilo, pa lahko rečemo, da so vse ostale predvidene dejavnostmi že končane. Gre za projekt sodelovanja med šestimi lokalnimi akcijskimi skupinami (LAS), ki je bil sofinanciran iz sredstev EKSRP.
Nov polurni dokumentarni film
Med drugim je v okviru tega nastal tudi polurni dokumentarec z naslovom Biosferna območja Slovenije, ki je po besedah koordinatorke projekta Tjaše Maurič iz Posoškega razvojnega centra predstavil »inovativne podjetniške ideje sobivanja človeka in narave v omenjenih biosfernih območjih«. V sklopu tega spoznamo posameznike, ki živijo svoje sanje in pišejo izvirne podjetniške zgodbe prav na štirih različnih biosfernih območjih. In kaj pravzaprav predstavljajo ta območja? Gre za ekosisteme, ki se ponašajo z bogato biotsko raznolikostjo in razvojem enakovrednega odnosa med človekom ter naravo. In prav v Sloveniji se lahko kljub svoji majhnosti pohvalimo s kar štirimi takšnimi območji, kjer je poleg ohranjanja biotske raznolikosti najpomembnejši cilj tudi trajnostni gospodarski razvoj.
Dokumentarni film, ki si ga lahko ogledate spodaj, bi v teh nenavadnih časih utegnil biti odlična izbira za širjenje pozitivnega načina razmišljanja med slovensko javnostjo.
Koga in kaj vse spoznamo v novem dokumentarcu?
Povezovalna nit na našem območju, ki je hkrati BIOSFERNO OBMOČJE JULIJSKIH ALP je po besedah Mauričeve pohodniška pot Juliana Trail. Ta pohodnikom ponuja nove priložnosti za trajnostni turistični razvoj manj znanih kotičkov zaledja omenjenih Alp. Na tem območju uvodoma spoznamo vodnika športne agencije Kofler Sport Gregorja Koflerja iz Mojstrane. V njegovi družbi lahko v dokumentarnem filmu obiščemo izdelovalca nahrbtnikov in drugih unikatnih izdelkov iz usnja, filca ter roževine Primoža Rauterja iz Bohinjske Bistrice. Poleg tega spoznamo še Martina Kenda z Bače pri Podbrdu, ki se ukvarja z rejo drežniških koz, ki sodijo med avtohtone slovenske pasme.
V nadaljevanju spoznamo pridelke in izdelke, ki jih je zaznamovala kraška pokrajina ter blagovna znamka Park Škocjanske jame. • BIOSFERNO OBMOČJE KRAS IN POREČJE REKE nam približajo zakonca Petra in Marko Gombač, ki čebelarita v Naklem na Krasu, sadjar Anton Biščak z Buj ter zeliščarka Andreja Cerkvenik, ki s svojo dejavnostjo ohranja 180 let staro Belajevo domačijo v vasici Kačiče pri Divači.
BIOSFERNO OBMOČJE KOZJANSKO IN OBSOTELJE nam približajo mlinarica Maja Kukovičič, ki v domačem mlinu v Podsredi ohranja več kot 500 let staro tradicijo mletja žit, Manca Omerzu, sadjarka z ekološke kmetije, poznana po urejenih visokodebelnih travniških sadovnjakih v Zgornjih Pohancih in rezbar unikatnih izdelkov Marko Kostanjšek iz Sedlarjevega pri Podsredi. Z njihovo pomočjo spoznamo zgodbe, ki jih piše mlajša generacija, ki uspešno nadaljuje z ohranjanjem naravne in kulturne dediščine v tem biosfernem območju.
Na samem vzhodu Slovenije gledalce na BIOSFERNEM OBMOČJU MURA pričakajo Niko Jandl, direktor Zadruge za razvoj podeželja Pomelaj v Mali Polani, ki v rokodelskih delavnicah in trgovini med drugim zaposluje tudi invalidne osebe, poleg njega pa tudi brodar in büjraš (vodni delavec) Jože Žižek iz Otoka ljubezni, ter vinarka Eva Cuk iz Hiše vina Cuk v Lendavskih Goricah. Tako za konec spoznamo še tri dejavnosti, ki se vežejo na reko Muro in značilno kulturno krajino gričevja Lendavskih Goric.
Inkubatorji inovativnih podjetniških idej
Po besedah Tjaše Maurič vsa naša biosferna območja »ponujajo obilo priložnosti in so pravi inkubatorji inovativnih idej«. Prepričana je, da to v filmu, ki je nastal v produkciji studia VIDEO PRO, dokazujejo prav predstavljeni podjetniki, ki so prepoznali prednosti delovanja v zavarovanem območju. »Kakor so si biosferna območja različna, tako je pester tudi nabor različnih podjetniških priložnosti, vsem pa je skupno to, da navdih črpajo iz okolja, v katerem so nastale,« še dodaja koordinatorka projekta.