Po tem, ko je Varstveno delovni center (VDC) Tolmin prek poziva LAS Dolina Soče pridobil projekt Vrtiček in hortikulturna terapija, je iz nekoč povsem nefunkcionalnega zemljišča ob stavbi VDC nastal pravi mali vrtičarski raj. Za hortikulturno terapijo, izobraževanje in druženje urejen prostor je danes dostopen vsem – tudi gibalno in senzorno oviranim osebam. Na račun novih visokih gred in klopi z mizami se lahko prav vsi uporabniki VDC vključijo v ta terapevtski program.
Kot je pojasnila koordinatorka projekta Aleksandra Božič, hortikulturna terapija po eni strani vključuje urejanje vrtov in gojenje rastlin z namenom ohranjanja duševnega ter telesnega zdravja, po drugi pa tudi druženje. Gre za odlično kombinacijo gibalnih vaj in zaznavanja okolice (vonj, otip). Ob tem pa udeleženci ob pomoči zaposlenih zainteresiranim nudijo tudi voden ogled vrta z izobraževalnimi vsebinami (razlago hortikulturne terapije, uporabnostjo rastlin, predelavo in kulinariko …). Z vsem naštetim pridobivajo spretnosti, ki jim lahko prenašajo tudi v druga okolja.
Ob koncu projekta so pripravili tudi posnetek , s katerim nas popeljejo v čas, ko so v svoj vrt prvič zakopali lopato pa vse do danes, ko že žanjejo sadove dela svojih pridnih rok. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in EU iz EKSRP.
Lokalna akcijska skupina LAS Dolina Soče, ki deluje pod okriljem Posoškega razvojnega centra, vabi na javna posvetovanja o predlogu Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027. Posvetovanja, ki se bodo odvijala po terenu, organizira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).
V okviru tega želi MKGP prisluhniti vsakršnim pomislekom in morebitnim pripombam javnosti.
Lokacije posvetovanj, ki se bodo odvijali med 9.30 in 12. uro, so:
16. julij 2021: POSTOJNA (Kulturni dom Postojna, Gregorčičev drevored 2a, 6230 Postojna)
19. julij 2021: MORAVSKE TOPLICE (Terme Vivat, Ulica ob igrišču 3, 9226 Moravske Toplice)
20. julij 2021: NOVO MESTO (GRM Novo mesto, Sevno 13, 8000 Novo mesto)
21. julij 2021: CERKLJE NA GORENJSKEM (Kulturni dom Ignacija Borštnika, Trg Davorina Jenka 12, 4207 Cerklje na Gorenjskem)
22. julij 2021: LJUBLJANA (Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva ulica 101, 1000 Ljubljana)
27. julij 2021: PIVOLA (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Pivola 10, 2311 Hoče)
Registracija udeležencev bo potekala med 9.00 in 9.30.
Prijavite se lahko TUKAJ(Zaradi prostorske omejitve so predhodne prijave obvezne.)
Pri udeležbi je treba upoštevati veljavne omejitvene pogoje in priporočila NIJZ (zlasti pogoj PCT – prebolel, cepljen ali testiran).
Več o predlogu strateškega načrta si lahko preberete tukaj. Na povezavi tukaj, pa si je možno ogledati tudi posvet, ki je potekal 14. julija 2021 v Celju.
Pod okriljem lokalne akcijske skupine LAS Dolina Soče, katere upravljavec je Posoški razvojni center, se uresničujejo najrazličnejši projekti. Tako vam danes z zadovoljstvom predstavljamo še enega v vrsti mnogih rezultatov projekta Podeželje in dediščina v dolini Soče. Tokrat gre za sodelovanje s Kobariškim muzejem, našim projektnim partnerjem, ki je poskrbel za nov promocijski film. Ob pomoči produkcijske hiše VIZUALIST je tako nastal film Nikoli ne pozabi grozot 1. svetovne vojne.
Kot je pojasnil direktor Kobariškega muzeja Martin Šolar, se je v času covid-19 izkazalo, da so elektronski mediji še kako potrebni in pomembni. “Zato smo naredili 360° ogled muzeja in pripravili promocijski filmček, ki smo ga včeraj delili na naši spletni strani. Ampak, da ne bo pomote – to ni nadomestilo za ogled muzeja. To je povabilo k ogledu muzeja, pa tudi Poti miru in celotne doline Soče,” je še dodal Šolar.
Vodilni partner tega skupnega projekta (več o njem tukaj) je LAS Dolina Soče. Ta projektne dejavnosti pelje v sodelovanju s kar devetimi partnerji. Poleg že omenjenega Kobariškega muzeja v projektu sodelujejo še:
Društvo rejcev drobnice Bovške,
Kulturno tehnično turistično društvo Baška dediščina,
Mlekarna Planika predelava mleka d.o.o. Kobarid,
Občina Kanal ob Soči,
Občina Tolmin,
Planinsko društvo Kobarid,
Posoški razvojni center in
Tolminski muzej.
———————————————————————-
Promocijski film je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje (CLLD). Za vsebino pa je odgovoren Kobariški muzej d.o.o. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Dva julijska dneva v Trenti lahko človek doživi na mnogo načinov. Na primer tako, kot so ju doživeli udeleženci letošnjega posveta vseh slovenskih LAS in srečanja članov Društva za razvoj slovenskega podeželja (DRSP). Ti so na pristen način odkrivali del območja lokalne akcijske skupine LAS Dolina Soče, se izobraževali in širili obzorja. Ob tem so se spletala nova poznanstva in hkrati kopičile tudi nove projektne ideje. Zahvala za to gre glavnemu organizatorju DRSP, na pobudo katerega se je letošnje srečanje odvijalo na Bovškem. Osrednja tema tokratnega posveta, se je navezovala na povezovanje naravnih, kulturnih in urbanih potencialov. Delovno srečanje pa je nudilo tudi priložnost za usklajevanje stališč in pripravo skupnih predlogov za izvajanje pristopov LEADER/CLLD v prihodnjem programskem obdobju.
Delovno srečanje
Uvodoma sta 44 udeležencev nagovorila predsednik DRSP Aleš Zidar in predsednik LAS Dolina Soče Valter Mlekuž, sicer župan Občine Bovec. Sledila je predstavitev gostujoče LAS, ki deluje pod okriljem Posoškega razvojnega centra (PRC). Vodja LAS Dolina Soče Greta Černilogar je zbranim predstavila številne zanimive projekte, s katerimi na tem območju povezujejo različne potenciale. Ob tem je poudarila pomen nepovratnih LEADER oziroma CLLD sredstev, brez katerih si razvoj na podeželju težko predstavljamo. V nadaljevanju so zbrani z zanimanjem prisluhnili tudi dvema predstavnikoma projektnih partnerjev, s katerimi so uresničili že mnogo projektov:
Davorinu Korenu, vodji oddelka za trajnostni razvoj v Javnem Zavodu Triglavski narodni park (TNP), in
Viljamu Kvaliću, direktorju Javnega zavoda za turizem Dolina Soče.
Oba, tako Koren kot Kvalić, sta na konkretnih skupnih LAS projektnih predstavila primere dobrih praks in odlično sodelovanje med različnimi partnerji. Gostje so tako z njuno pomočjo spoznali številne rezultate projektov:
V drugem delu srečanja so organizatorji v sodelovanju z gostitelji pripravil izbor primerov dobrih praks z ogledom na terenu. Te so uresničili s pomočjo nepovratnih CLLD sredstev oziroma finančnih virov iz vseh treh evropskih skladov. Ogledali in spoznali so:
Ribiško hišo, za katero sredstva so pridobili na ESPR;
Pot miru, ki je bila deloma financirana tako iz ESRR kot tudi iz EKSRP;
Muzej v Strgulčevi hiši, katerega zbirka je bila urejena in dopolnjena na račun sredstev iz EKSRP;
nov bazen Hotela Soča, ki je nastal v sklopu projekta Kulturno športni utrip BCa – ESRR. Z njim so kot del javno-zasebnega partnerstva omogočili plavalne užitke z nepozabnim pogledom na okoliške vršace;
lokalne dobrote (Bovški sir in sir Tolminc, šalame ter šalamine blagovne znamke Sočna …), izdelavo katerih so prav tako podprli s pomočjo projektov LAS, sofinanciranih iz EKRSP.
Čompe s skuto
Tisti, ki jim je ob koncu dneva ostalo še nekaj energije, so to s pridom izkoristili za nova doživetja v bovškem parku pustolovskih doživetij Srnica. Lokacija ni bila izbrana naključno, saj se park nahaja v neposredni bližini čudovitega slapa Virje. Ob tem ne moremo mimo dejstva, da sta se tudi pot in okolica slapa Virje uredili v sklopu projekta LAS – s sredstvi EKRSP.
Po okusni ekološki večerji je sledilo druženje ob zvokih mladega harmonikarja Mitja Arceta.
Drugi dan so se udeleženci posveta, ki so si dan poprej ogledali tudi izjemno zanimiv muzej v Info središču TNP Domu Trenta, podali še po delu Soške poti. Ta jih je vodila od izvira Soče nazaj do Doma Trente, kjer smo tudi prenočili. Tu se je srečanje v popoldanskih urah nato tudi zaključilo – seveda v želji, da se prihodnje leto ponovno snidejo.
Zahvala za okusno hrano gre tudi odličnemu kuharskemu in postrežnemu moštvu eko turistične kmetije Pri Plajerju, obema zgoraj navedenima glasbenikoma za super vzdušje ter šoferjema avtobusov, ki sta vseskozi potrpežljivo čakala na nas. In seveda vsem udeležencem resnično poučnega in prijetnega srečanja, ki se ga bomo še dolgo spominjali.
Pred štirimi leti je Sloveniji na pobudo Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) uspelo pritegniti pozornost svetovne javnosti na račun seznanjanja s pomembnostjo obstoja čebel na našem planetu. Predlog, da bi enkrat letno obeleževali Svetovni dan čebel (“World Bee Day”), so soglasno podprle vse članice OZN. Od takrat dalje 20. maja (na dan, ko se je leta 1734 rodil pionir sodobnega čebelarstva Anton Janša), tako čebelam, kot čmrljem in drugim opraševalcem, ki nam pomagajo zagotavljati hrano in ohranjati zdravo okolje ter biotsko raznovrstnost, posvečamo več pozornosti.
Ob tej priložnosti je Boštjan Noč, predsednik ČZS, dejal, da “letos še bolj velja, da čebele brez čebelarjev enostavno ne bi preživele. Zato ob letošnjem 20. maju čebelarski pozdrav NAJ MEDI dopolnjujemo z gasilskim pozdravom NA POMOČ. In sicer 2x NA POMOČ. 1. NA POMOČ čebelam! Za to bomo poskrbeli čebelarji z oskrbo čebel 2. NA POMOČ čebelarjem!”
Na pomoč čebelam pa smo na Svetovni dan čebel priskočili tudi na LAS Dolina Soče, ki si prav tako po svojih močeh prizadevamo pomagati tem izjemno pomembnim in koristnim žuželkam. Danes na primer s tem poučnim prispevkom, v preteklosti pa tudi tako, da z veseljem podpiramo vsakršne tovrstno naravnane projekte. Tako se je na primer v sklopu projekta Jej lokalno v Tolminu nastal čisto novi učni čebelnjak. Zanj gre zahvala prijavitelju projekta Posoškemu razvojnemu centru in ostalim projektnim partnerjem (Društvu Samooskrba Kobarid in OŠ Bovec s Čebelarskim društvom Tolmin na čelu).
In kako lahko čebelam in ostalim opraševalcem pomagamo posamično? Zagotovo tako, da jim podarimo rože – namig o tem, kakšnega cvetja se bodo najbolj razveselile, najdete na priloženi sliki, ki smo si jo izposodili na FB strani Zelišča Salvia.
Na pobudo koordinatorke za CLLD Slovenija Aline Cunk Perklič, sicer zaposlene v kabinetu kmetijskega ministra, je tako kot drugod po Sloveniji tudi v Zgornjem Posočju potekal delovni sestanek, ki je bil sklican predvsem na račun pridobivanja povratnih informacij iz terena, in sicer na podlagi izkušenj pri izvajanju pristopa LEADER/CLLD. Srečanje je potekalo pod okriljem lokalne akcijske skupine LAS Dolina Soče, in sicer deloma v živo, deloma pa na daljavo (prek zoom povezave).
Skupno se je sestanka, ki je 13. maja potekal v prostorih Posoškega razvojnega centra, udeležilo 16 predstavnikov nevladnega, ekonomskega in javnega sektorja, in sicer:
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: dr. Bety Breznik iz direktorata za hrano in ribištvo, in Andreja Trček, pisarna LEADER/CLLD,
Občina Bovec: župan Valter Mlekuž, sicer tudi predsednik LAS Dolina Soče, in mag. Cecilija Avsenik, višja svetovalka za gospodarstvo in razvoj,
Občina Kobarid: Tomaž Skočir, svetovalec župana za gospodarstvo, kmetijstvo, turizem,
Občina Tolmin: župan Uroš Brežan in Janja Bičič, vodja oddelka za gospodarstvo, negospodarstvo in finance,
Občina Kanal ob Soči: Nika Testen, koordinatorka projektov LAS,
Posoški razvojni center: Simon Škvor, direktor, Greta Černilogar, vodja LAS Dolina Soče, in Tatjana Šalej Faletič, odgovorna za odnose z javnostmi,
Javni zavod za turizem Doline Soče: Vilijam Kvalić, direktor,
Javni zavod Triglavski narodni park: Davorin Koren, vodja oddelka za trajnostni razvoj,
Turistična zveza Gornjega Posočja: Aljoša Križnič, predsednik,
KTT Društvo Baška dediščina: Alenka Zgaga, predsednica,
Ribogojnica Libo: Suzana Jan, predstavnica gospodarskega sektorja za LAS Dolina Soče.
Slednji smo izpostavili prednosti in pomanjkljivosti tako imenovanega pristopa od spodaj navzgor, naša opažanja pa bo medresorska delovna skupina CLLD 2021–2027, ki jo sestavljajo predstavniki vseh v CLLD vključenih skladov (EKSRP, ESPR, ESRR in po novem tudi ESS), v nadaljevanju s pridom uporabila pri pripravi na aktualno finančno obdobje ter s tem povezanimi programskimi dokumenti.
Ob koncu sta Cunk Perkličeva in Breznikova iz kmetijskega ministrstva zbranim postregli še z nekaj ključnimi informacijami za novo programsko obdobje. Konec delovnega obiska pa si je gostja v družbi Grete Čenilogar in Davorina Korena v Drežnici ogledala še mesno predelovalni obrat Sočna, ki sodi med številne rezultate projekta REVITUM in velja za primer dobre prakse.
