VZPOSTAVITEV POGOJEV ZA EKO REGIJO BO JA

28. 6. 2022

Ime operacije:VZPOSTAVITEV POGOJEV ZA EKO REGIJO BO JA
Akronim:EKO REGIJA BO JA
Prijavitelj:LAS Dolina Soče

Projektni partnerji:

Sodelovanje z LAS-i:

Javni zavod Triglavski narodni park, Posoški razvojni center, Občina Tolmin, Občina Kobarid, Občina Bovec, Občina Kanal ob Soči, Invalidsko podjetje Posočje d.o.o., Društvo rejcev drobnice Zgornjega Posočja, Mlekarna Planika d.o.o. Kobarid, Osnovna šola Dušana Muniha Most na Soči, Kmetijska zadruga Tolmin z.o.o., Združenje ekoloških kmetov Severne Primorske, Kenda Marko, Črv Viktorija LAS Gorenjska košarica, Parco naturale regionale delle Prealpi Giulie
Začetek in zaključek operacije:1. 9. 2022–30. 8. 2024
Vrednost operacije:374.233,33 €
Upravičeni stroški operacije:235.275,24 €
Zaprošen % sofinanciranja85 %
Odobrena vrednost sredstev196.244,00 €
Operacija je bila s strani Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja potrjena z Odločbo o pravici do sredstev št. 33154-9/2021/15 z dne 14. 6. 2022.

Vsebina operacije:

Biosferno območje UNESCO MaB Julijske Alpe je bilo prvo biosferno območje v Sloveniji. Njegov glavni namen je vzdrževanje ravnovesja med ljudmi in naravo, med biotsko pestrostjo in trajnostnim razvojem z ohranjanjem kulturnih vrednot. Njegovo osrednje območje je Triglavski narodni park. Ob državni meji z Italijo meji na Biosferno območje UNESCO MAB Julijske Alpe, Italija.

Tudi s pomočjo operacije »Vzpostavitev pogojev za EKO regijo BO JA« se bodo začeli postopki za vzpostavitev skupnega UNESCO MAB (človek in biosfera) čezmejnega območja Julijske Alpe.

Razvoj območja Julijske Alpe naslavljajo številne regionalne in sektorske strategije v katerih je izpostavljen velik pomen trajnostnih pristopov. Kmetijstvo in turizem sta panogi, ki lahko k temu pripomoreta, zato je njuna medsebojna povezanost in skladnost politik še posebej pomembna. Konkurenčnost kmetijstva na tem območju je gledano z globalnega vidika nizka, saj se sooča z raznimi, predvsem naravnimi omejitvenimi dejavniki. Edina možnost za dolgoročni razvoj panoge na tem območju je uvajanje novih modelov, ki imajo na posameznih mikro območjih velik potencial in možnosti za uveljavitev.

Na območju že obstajajo uspešni poslovni modeli povezovanja na področju kmetijstva. Tu zagotovo prednjačita KZ Tolmin in Mlekarna Planika Kobarid. Z uvajanjem ekološkega kmetovanja želita povečati ekonomske in pozitivne okoljske učinke celotne kmetijske panoge Julijskih Alp.

V kolikor želimo trajnostno razvijati tovrstno območje in ga ohraniti za prihodnje generacie, je potrebno več pozornosti nameniti razvoju sonaravnega in ekološkega kmetijstva in večati ponudbo ekoloških izdelkov katerih povpraševanje iz leta v leto narašča.

V strokovni javnosti je moč zaslediti mnenje, da je ekološko kmetovanje ključni mehanizem za dvig konkurenčnosti tovrstnih območij. Vendar je pri tem potrebno imeti v oziru, da je razvoj ekološkega kmetovanja splošen trend in se bo v vse večji meri uveljavil tudi na drugih, za kmetijstvo primernejših območjih, ki bodo z vidika konkurenčnosti v boljšem položaju. Potrebno je zagotoviti, da so vsi deležniki v verigi in na koncu tudi potrošniki naravaovarstveno ozaveščeni, saj so le tako lahko cilji trajnostnega razvoja nekega območja doseženi. Zato je za konkurenčnost teh območij potrebno graditi in komunicirati celovite trajnostne rešitve (zeleni turizem, trajnostna mobilnost, lokalne prehranske verige, ekološki pridelki in izdelki, eko kulinarika in nenazadnje tudi visoka splošna kakovost izdelkov in storitev ipd.).

Tržna naravnanost kmetij ter večje vključevanje le teh v ekološke sheme, je zagotovilo za doseganje ciljev, ki jih zasleduje Akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave ter strategija »Od vil do vilic«.

Upoštevajoč potenciale Biosfernega območja UNESCO MaB Julijske Alpe, želimo vzpostaviti pilotni EKO model, ki bo sestavljen iz dveh sklopov in sicer:

1. Vzpostavitev podpornega okolja za razvoj ekološkega in sonaravnega kmetovanja ter preusmerjanja kmetij iz konvencionalnega na ekološki način kmetovanja. Z izvedbo mikro pilotnih projektov se pokažejo načini možnega povezovanja in vzpostavljanja kratkih verig med prirejo, predelavo in prodajo lokalnih in ekoloških izdelkov (tudi v javne ustanove). Izobraževalne in komunikacijske aktivnosti bodo približale lokalno hrano in ekološko kmetovanje nasploh, širši javnosti tudi preko vzpostavitve informacijskega centra Biosfernega območja Julijske Alpe.

2. Medsektorska povezanost (kmetijstvo, turizem, naravovarstvo,..) je osnova za uspešno delovanje kratkih dobavnih verig. Z inovativnimi digitalnimi rešitvami se poenostavlja distribucijo ekološke in lokalno pridelane hrane. Raziskave in razvoj visokotehnoloških rešitev z namenom racionalizacije rabe in ohranjanja visokogorskih pašnikov kot bistvenega dejavnika razvoja trajnostnega turizma in prireje visokokakovostnega mesa in mleka.

AKTIVNOSTI OPERACIJE:

Sklop aktivnosti 1: Vodenje in koordinacija

Aktivnost bo predstavljala uspešno vodenje in koordiniranje operacije pri obeh slovenskih partnerjih LAS ter med tujim partnerjem Ente Parco Naturale delle Prealpi Giulie.

Sklop aktivnosti 2: Izvedba skupnih prireditev

Organiziran in izveden EKO praznik z namenom predstavitve in promocije ekoloških kmetij in njihovih izdelkov in pridelkov na območju LAS Dolina Soče in LAS Gorenjska košarica. Organiziran bo eko dan ter prireditev Festival Cvetja v Bohinju, ki bo posvečen komunikaciji ekološko pridelane hrane.

Sklop aktivnosti 3: Izvedba izobraževalnih in praktičnih delavnic

Aktivnost bo pripomogla k večji uporabi ekološko pridelane hrane v javnem sektorju in v turizmu ter med končnimi potrošniki. Skozi aktivnost izobraževalnih in praktičnih delavnic na temo samooskrbe bomo izobrazili vodstveni kader in odločevalce v javnih zavodih osnovne šole, da bodo lažje in hitreje posegali po izdelkih ekološke predelave in pridelave. S pripravo akcijskega načrta za osnovne šole bomo vodstvo osnovnih šol Biosfernega območja pripravljali k večjemu deležu ekološke hrane v jedilnikih. Veliko poudarek izobraževanja o uporabi in pomenu eko hrane ter samooskrbi bo poleg otrok namenjen tudi lokalnemu prebivalstvu, ki kot stalni prebivalci in predstavljajo velik delež rednih odkupovalcev na območju BO JA, ki še vedno kaže izrazite viške turistične sezone v poletnem času.

Sklop aktivnosti 4: Vzpostavitev strokovne delovne skupine

Z vzpostavitvijo strokovne skupine za pripravo dokumentov za vzpostavitev spodbujanja podpornega okolja in izdelavo Analiz stanja ekološke pridelave in predelave term možnost vključevanja kmetij v ekološko shemo in Delavnice na temo promocije in vključevanja kmetijstva v ekosheme ter priprava načrtov prestrukturiranja konvencionalne kmetije v ekološko kmetijo.

Z izobraževanji kmetov in delavnicami se bo spodbujalo prehod iz konvencionalnega v ekološko kmetijstvo in prehod iz samooskrbnega v tržno naravnano ekološko kmetovanje. K temu bodo poleg delavnic za kmete pripomogli tudi pilotni projekti prehoda iz mesne v mlečno kmetijo (zaradi večjega povpraševanja po ekoloških mlečnih izdelkih), vzpostavitve prostorov za shranjevanje pridelkov na kmetiji in postavitve rastlinjaka za vzgojo ekoloških sadik za potrebe oskrbe turističnega sektorja.

Sklop aktivnosti 5: Izvedba mikro pilotnih projektov

Sklop aktivnosti 6: Izmenjava med LASi in ogledi dobrih praks

Organizacija in izvedba strokovne ekskurzije z ogledi dobrih praks LAG Open Leader. Sodelujoči LASi si bomo med seboj izmenjevali izkušnje ter organizirali strokovne ekskurzije z namenom predstavitve primerov dobrih praks na temo kolektivne blagovne znamke, povezovanje ekoloških kmetij, vzpostavljene kratke dobavne verige ter predelovalni obrati z ekološkimi certifikati ter skupno dopolnjevali pilotni EKO model, ki ga bo moč plasirati tudi na čezmejno BO JA.

Sklop aktivnosti 7: Priprava vsebine za vzpostavitev enotnega čezmejnega Biosfernega območja JA (SLO-ITA)

Projektna partnerja JZTNP in Parco Prealpi Julije iz območja LAS-a OPEN LEADER iz Italije, začenjata s postopkom kandidature za imenovanje skupnega čezmejnega UNESCO MaB območja Julijske Alpe. Skupna projektna aktivnost bo priprava vsebin za to kandidaturo skupaj z zunanjim izvajalcem. S tem bomo poenotili pravila delovanja ter pridobili skupno upravljanje območja, kar nam bo omogočilo skupno sodelovanje na področju turizma, ekološkega kmetijstva, kulture in naravovarstva.

Sklop aktivnosti 8: Izdelava in izvedba komunikacijskega načrta za EKOregijo BO JA

Nosilec projekta LAS Dolina Soče bo izdelal komunikacijski načrta z namenom promocije in komunikacije z namenom povezovanja, predstavljanja in promoviranja ključnih deležnikov s področja ekološkega kmetovanja na celotnem območju BO JA.

Izdelava komunikacijskega načrta, bo slonela na izhodiščnih točkah diferenciacije celotnega območja Julijskih Alp in bo izhajal tudi iz že prepoznavnih atributov kot so fascinantno naravno okolje s številnimi atrakcijami, že obstoječe blagovne znamke kot so Sir Tolminc, Bovški sir, Dolina Soče. V pripravi je tudi KBZ Iz doline Soče. Direktno z ekološkim kmetovanjem pa je povezan certifikacijski sistem Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka, ki za določena področja prav tako pokriva celotno območje Julijskih Alp.

Sklop aktivnosti 9: Razvoj, izdelava in nadgradnja inovativnih digitalnih orodij

  • Nadgradnja digitalne platforme

Za večjo preglednost nad pridelavo in predelavo ekološke hrane in spodbujanju kupcev, da bi primarno posegali po ekoloških izdelkih, se bo tekom operacije nadgradila digitalna platforma za naročanje in distribucijo izdelkov na območju BO JA, na kateri se bodo prednostno prikazovali ekološki izdelki.

Cilji projekta:

  • Vzpostaviti pilotni EKO model, ki bo povezoval vse ključne deležnike na biosfernem območju Julijske Alpe;
  • Vzpostaviti strokovno delovno skupino, ki bo skrbela za optimalno delovanje pilotnega modela, reševala izzive na območju ter pripravljala ključna izhodišča za izboljšanje podpornega okolja;
  • pomagati kmetijam pri preusmerjanju iz konvencionalnega načina kmetovanja in razvoju ekološkega kmetijstva;
  • podpirati vzpostavljanje kratkih dobavnih verig in povezovanje tako znotraj kmetijskega sektorja kot tudi medsektorsko (prednostno med kmetijstvom in turizmom);
  • izvesti mikro pilotne projekte vzpostavljanja kratkih dobavnih verig po principu od vil do vilic;
  • promovirati in komunicirati zdravo, lokalno pridelano hrano na osnovi primerov dobrih praks, promocijskih aktivnosti, izobraževanj, delavnic;
  • kakovostno izvesti čim več aktivnosti v povezavi z izobraževanjem in ozaveščanjem osnovnošolcev;
  • podpirati ekstenzivno rabo planinskih pašnikov in z njimi povezano biodiverziteto.

Skupni rezultati projekta:

  • Vzpostavitev pogojev za EKO regijo BO JA;
  • Vzpostavitev pilotnega eko modela za EKO regijo BO JA;
  • Povečano število ekoloških kmetov;
  • Povečana količina ekološko pridelane hrane;
  • Izdelana analiza ekološke pridelave in predelave na območju LAS Gorenjska košarica in LAS Dolina Soče;
  • Izvedeni mikro projekti povezav v kratkih dobavnih verigah;
  • Nabavljena oprema za nadgradnjo informacijskega središča Bohinjka v informacijsko središče biosfernega območja Julijske Alpe;
  • Nadgrajena in implementirana digitalna platforma za naročanje in distribucijo lokalnih pridelkov in izdelkov na biosfernem območju Julijske Alpe s prednostno obravnavo eko izdelkov;
  • Vzpostavljeno delovno mesto kot podpora predelavi ekoloških izdelkov in povezovanja v lokalnih dobavnih verigah ter podpore kmetijam pri povezovanju in skupnem trženju izdelkov;
  • Pripravljene vsebine in dokumenti za vzpostavitev enotnega čezmejnega (SLO-ITA) biosfernega območja Unesco MaB Julijske Alpe;
  • Vzpostavljeni ekološki meniji v lokalnih gostinskih lokalih;
  • Izvedena prva faza razvoja telemetrijske naprave za kontrolo živali na planinski paši;
  • Nadgrajena ekološka kmetija z vzpostavljenimi pogoji za zero waste tržno eko kmetijo;
  • Prestrukturirana eko kmetija iz prireje mesa v prirejo in predelavo mleka;
  • Izdelana analiza vpliva prisotnosti zveri na obstoj planinskega pašništva in z njim povezanih gorskih kmetij;
  • Organizirane in izvedene prireditve (EKO praznik, Eko dan, Festival alpskega cvsetja) z namenom komunikacije ekološkega kmetijstva ter lokalnih pridelkov in izdelkov;
  • Izdelan pilotni model za vzpostavitev EKO regije Julijske Alpe;
  • Izvedene komunikacijske, izobraževalne in promocijske aktivnosti tudi v obliki imenovanja ambasadorjev ter komunikacijskega načrta za celotno pilotno EKO regijo.

Koristi za območje:

Na območju se bo povečalo število ekoloških kmetov in količina ekoloških pridelkov in izdelkov.

Območje Julijskih Alp je v glavnem hribovito območje z nadpovprečno razvito turistično dejavnostjo.

Gre tudi za tipično kmetijsko krajino primerno za razvoj ekstenzivne živinoreje. Ker gre za območje z omejenimi dejavniki za kmetijstvo je iz kmetijskega vidika v smislu pridelave hrane manj konkurenčno z ostalimi območji. Povezovanje sicer raznolikega kmetijskega sektorja z razvitim turizmom je zato bistvenega pomena pri izkoriščanju razvojnih potencialov območja ter povečavanju ekonomskih učinkov v obeh panogah. Povezovanje pomeni dodano vrednost tako za kmetijstvo kot tudi za turizem. Če gre pri tem za kratke dobavne verige v katere so vključeni lokalni in ekološki izdelki pomeni to tudi pozitivnem vpliv za zdravje ljudi in obiskovalcev. Operacija bo imela konkreten vpliv na vzpostavljanje novih in ohranjanjem obstoječih zelenih delavnih mest. Bistven je tudi pozitiven vpliv na okolje in naravo, ohranjanje biodiverzitete ter dobrobit domačih rejnih živali.

Trajnostni vidik operacije:

Glavni namen operacije je podpora ekološkemu kmetijstvu in pomeni družbeno odgovorno smer razvoja kmetijstva kot najbolj pomembne tradicionalne gospodarske panoge. Z aktivnostmi operacije se poudarja odgovornost do lokalnega prebivalstva, odgovornost do obiskovalcev in potrošnikov nenazadnje tudi odgovornost do poslovnih partnerjev. Z vključevanjem partnerjev (Osnovne šole, invalidsko podjetje), ki so direktno povezani z ranljivimi skupinami ima operacija pomembno socialno noto. Predstavlja možen model sistemskega ozaveščanja osnovnošolskih otrok o pomenu zdrave hrane, kje in na kakšen način se takšna hrana prideluje in tudi kje jo je možno kupiti. S komunikacijo izvedenih različnih pilotnih modelov se javnosti prikaže izvedljivost praks, ki imajo tako okoljske, socialne kot tudi resne ekonomske učinke. Območje Triglavskega narodnega parka in UNESCO MaB območje Julijske Alpe dokazujeta okoljsko vrednost območja. Ta se bo z operacijo ohranjala in tudi nadgrajevala. Z imenovanjem skupnega čezmejnega UNESCO MaB območja in konkretnim čezmejnim upravljanjem bo regija lahko bolje izkoriščala svoje trajnostne potenciale. Bistvenega pomena za je vnašanje okolijskih standardov v turistično gospodarstvo, ki predstavlja najpomembnejšo gospodarsko dejavnost Julijskih Alp. Planinsko pašništvo je šolski primer trajnostne rabe kmetijskih zemljišč. Z razvojem telemetrijskega spremljanja živali se bodo izboljšali pogoji, zmanjšali stroški z analizo vpliva prisotnosti velikih zveri, pa se bodo zmanjševali konflikti in iskale pozitivne rešitve za sobivanje.

Spletne povezave Evropske komisije in Programa razvoja podeželja:

Kako razvijamo podeželje z nepovratnim denarjem?

29. 7. 2021

Lokalna akcijska skupina (LAS) deluje na Kanalskem in v Zgornjem Posočju že vse od leta 2008. Takrat je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano upravljavcu našega LAS – Posoškemu razvojnemu centru prvič dodelilo status za delovanje.

S pomočjo lokalnega javno-zasebnega partnerstva so se v obeh preteklih programskih obdobjih uspešno črpala nepovratna sredstva. Po besedah vodje LAS Dolina Soče Grete Černilogar iz Posoškega razvojnega centra smo na zelo dobri poti, da do konca junija 2023, ko se zaključijo še zadnji projekti, skupaj izvedemo nekaj manj kot sto projektov. Na ta račun se danes na celotnem območju, ki ga pokriva naš LAS (in tudi širše), odslikava nešteto rezultatov, ki so plod prav vseh teh projektov. Prav o tem, kaj vse se je do zdaj že uresničilo, na kakšen način se je pridobilo nepovratna sredstva in kaj nas čaka v prihodnje, nam je zaupala vodja LAS Dolina Soče.

Intervju si lahko preberete s klikom na povezavo periodičnega tiskanega medija SOČAsnik št. 3/2021, in sicer na straneh 35-36.

Foto: Tatjana Šalej Faletič

S hortikulturno terapijo do rajskega vrtička

23. 7. 2021

Po tem, ko je Varstveno delovni center (VDC) Tolmin prek poziva LAS Dolina Soče pridobil projekt Vrtiček in hortikulturna terapija, je iz nekoč povsem nefunkcionalnega zemljišča ob stavbi VDC nastal pravi mali vrtičarski raj. Za hortikulturno terapijo, izobraževanje in druženje urejen prostor je danes dostopen vsem – tudi gibalno in senzorno oviranim osebam. Na račun novih visokih gred in klopi z mizami se lahko prav vsi uporabniki VDC vključijo v ta terapevtski program.

Kot je pojasnila koordinatorka projekta Aleksandra Božič, hortikulturna terapija po eni strani vključuje urejanje vrtov in gojenje rastlin z namenom ohranjanja duševnega ter telesnega zdravja, po drugi pa tudi druženje. Gre za odlično kombinacijo gibalnih vaj in zaznavanja okolice (vonj, otip). Ob tem pa udeleženci ob pomoči zaposlenih zainteresiranim nudijo tudi voden ogled vrta z izobraževalnimi vsebinami (razlago hortikulturne terapije, uporabnostjo rastlin, predelavo in kulinariko …). Z vsem naštetim pridobivajo spretnosti, ki jim lahko prenašajo tudi v druga okolja.

Ob koncu projekta so pripravili tudi posnetek , s katerim nas popeljejo v čas, ko so v svoj vrt prvič zakopali lopato pa vse do danes, ko že žanjejo sadove dela svojih pridnih rok. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in EU iz EKSRP.

Za ogled več fotografij, klikni TUKAJ.

Foto: Tatjana Šalej Faletič (arhiv PRC)

Predlog Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027

16. 7. 2021

Lokalna akcijska skupina LAS Dolina Soče, ki deluje pod okriljem Posoškega razvojnega centra, vabi na javna posvetovanja o predlogu Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.  Posvetovanja, ki se bodo odvijala po terenu, organizira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). 

V okviru tega želi MKGP prisluhniti vsakršnim pomislekom in morebitnim pripombam javnosti.

  Lokacije posvetovanj, ki se bodo odvijali med 9.30 in 12. uro, so:

  • 16. julij 2021: POSTOJNA (Kulturni dom Postojna, Gregorčičev drevored 2a, 6230 Postojna)
  • 19. julij 2021: MORAVSKE TOPLICE (Terme Vivat, Ulica ob igrišču 3, 9226 Moravske Toplice)
  • 20. julij 2021: NOVO MESTO (GRM Novo mesto, Sevno 13, 8000 Novo mesto)
  • 21. julij 2021: CERKLJE NA GORENJSKEM (Kulturni dom Ignacija Borštnika, Trg Davorina Jenka 12, 4207 Cerklje na Gorenjskem)
  • 22. julij 2021: LJUBLJANA (Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva ulica 101, 1000 Ljubljana)
  • 27. julij 2021: PIVOLA (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Pivola 10, 2311 Hoče)

Registracija udeležencev bo potekala med 9.00 in 9.30. 

Prijavite se lahko TUKAJ (Zaradi prostorske omejitve so predhodne prijave obvezne.)

Pri udeležbi je treba upoštevati veljavne omejitvene pogoje in priporočila NIJZ (zlasti pogoj PCT – prebolel, cepljen ali testiran). 

Več o predlogu strateškega načrta si lahko preberete tukaj. 
Na povezavi tukaj, pa si je možno ogledati tudi posvet, ki je potekal 14. julija 2021 v Celju.

Nikoli ne pozabi grozot 1. svetovne vojne

9. 7. 2021

Pod okriljem lokalne akcijske skupine LAS Dolina Soče, katere upravljavec je Posoški razvojni center, se uresničujejo najrazličnejši projekti. Tako vam danes z zadovoljstvom predstavljamo še enega v vrsti mnogih rezultatov projekta Podeželje in dediščina v dolini Soče. Tokrat gre za sodelovanje s Kobariškim muzejem, našim projektnim partnerjem, ki je poskrbel za nov promocijski film. Ob pomoči produkcijske hiše VIZUALIST je tako nastal film Nikoli ne pozabi grozot 1. svetovne vojne.

Kot je pojasnil direktor Kobariškega muzeja Martin Šolar, se je v času covid-19 izkazalo, da so elektronski mediji še kako potrebni in pomembni. “Zato smo naredili 360° ogled muzeja in pripravili promocijski filmček, ki smo ga včeraj delili na naši spletni strani. Ampak, da ne bo pomote – to ni nadomestilo za ogled muzeja. To je povabilo k ogledu muzeja, pa tudi Poti miru in celotne doline Soče,” je še dodal Šolar.

Vodilni partner tega skupnega projekta (več o njem tukaj) je LAS Dolina Soče. Ta projektne dejavnosti pelje v sodelovanju s kar devetimi partnerji. Poleg že omenjenega Kobariškega muzeja v projektu sodelujejo še:

  • Društvo rejcev drobnice Bovške,
  • Kulturno tehnično turistično društvo Baška dediščina,
  • Mlekarna Planika predelava mleka d.o.o. Kobarid,
  • Občina Kanal ob Soči,
  • Občina Tolmin,
  • Planinsko društvo Kobarid,
  • Posoški razvojni center in
  • Tolminski muzej.

———————————————————————-

Promocijski film je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje (CLLD). Za vsebino pa je odgovoren Kobariški muzej d.o.o. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Posvet LAS in srečanje članov DRSP

9. 7. 2021

Dva julijska dneva v Trenti lahko človek doživi na mnogo načinov. Na primer tako, kot so ju doživeli udeleženci letošnjega posveta vseh slovenskih LAS in srečanja članov Društva za razvoj slovenskega podeželja (DRSP). Ti so na pristen način odkrivali del območja lokalne akcijske skupine LAS Dolina Soče, se izobraževali in širili obzorja. Ob tem so se spletala nova poznanstva in hkrati kopičile tudi nove projektne ideje. Zahvala za to gre glavnemu organizatorju DRSP, na pobudo katerega se je letošnje srečanje odvijalo na Bovškem. Osrednja tema tokratnega posveta, se je navezovala na povezovanje naravnih, kulturnih in urbanih potencialov. Delovno srečanje pa je nudilo tudi priložnost za usklajevanje stališč in pripravo skupnih predlogov za izvajanje pristopov LEADER/CLLD v prihodnjem programskem obdobju.

Delovno srečanje

Uvodoma sta 44 udeležencev nagovorila predsednik DRSP Aleš Zidar in predsednik LAS Dolina Soče Valter Mlekuž, sicer župan Občine Bovec. Sledila je predstavitev gostujoče LAS, ki deluje pod okriljem Posoškega razvojnega centra (PRC). Vodja LAS Dolina Soče Greta Černilogar je zbranim predstavila številne zanimive projekte, s katerimi na tem območju povezujejo različne potenciale. Ob tem je poudarila pomen nepovratnih LEADER oziroma CLLD sredstev, brez katerih si razvoj na podeželju težko predstavljamo. V nadaljevanju so zbrani z zanimanjem prisluhnili tudi dvema predstavnikoma projektnih partnerjev, s katerimi so uresničili že mnogo projektov:

  • Davorinu Korenu, vodji oddelka za trajnostni razvoj v Javnem Zavodu Triglavski narodni park (TNP), in
  • Viljamu Kvaliću, direktorju Javnega zavoda za turizem Dolina Soče.

Oba, tako Koren kot Kvalić, sta na konkretnih skupnih LAS projektnih predstavila primere dobrih praks in odlično sodelovanje med različnimi partnerji. Gostje so tako z njuno pomočjo spoznali številne rezultate projektov:

Ogledi primerov dobrih praks


V drugem delu srečanja so organizatorji v sodelovanju z gostitelji pripravil izbor primerov dobrih praks z ogledom na terenu. Te so uresničili s pomočjo nepovratnih CLLD sredstev oziroma finančnih virov iz vseh treh evropskih skladov. Ogledali in spoznali so:

  •  Ribiško hišo, za katero sredstva so pridobili na ESPR;
  • Pot miru, ki je bila deloma financirana tako iz ESRR kot tudi iz EKSRP;
  • Muzej v Strgulčevi hiši, katerega zbirka je bila urejena in dopolnjena na račun sredstev iz EKSRP;
  • nov bazen Hotela Soča, ki je nastal v sklopu projekta Kulturno športni utrip BCa – ESRR. Z njim so kot del javno-zasebnega partnerstva omogočili plavalne užitke z nepozabnim pogledom na okoliške vršace;
  • lokalne dobrote (Bovški sir in sir Tolminc, šalame ter šalamine blagovne znamke Sočna …), izdelavo katerih so prav tako podprli s pomočjo projektov LAS, sofinanciranih iz EKRSP.
Čompe s skuto

Tisti, ki jim je ob koncu dneva ostalo še nekaj energije, so to s pridom izkoristili za nova doživetja v bovškem parku pustolovskih doživetij Srnica. Lokacija ni bila izbrana naključno, saj se park nahaja v neposredni bližini čudovitega slapa Virje. Ob tem ne moremo mimo dejstva, da sta se tudi pot in okolica slapa Virje uredili v sklopu projekta LAS – s sredstvi EKRSP.

Po okusni ekološki večerji je sledilo druženje ob zvokih mladega harmonikarja Mitja Arceta.

Drugi dan so se udeleženci posveta, ki so si dan poprej ogledali tudi izjemno zanimiv muzej v Info središču TNP Domu Trenta, podali še po delu Soške poti. Ta jih je vodila od izvira Soče nazaj do Doma Trente, kjer smo tudi prenočili. Tu se je srečanje v popoldanskih urah nato tudi zaključilo – seveda v želji, da se prihodnje leto ponovno snidejo.

Program srečanja si lahko ogledate tukaj.

Zahvala

V imenu organizatorjev še enkrat velik hvala:

Skip to content