Ste za Sočno?

Tatjana Šalej Faletič
Objavljeno: 28. 04. 2021

Ste že slišali za »Sočno«? Gre za sorazmerno novo blagovno znamko, pod katero Društvo rejcev drobnice Zgornjega Posočja trži svoje mestne izdelke. Čeprav veliko članov drobnico vzreja tudi posamično, pri čemer se v času sezonskega pašništva poslužujejo predvsem tradicionalnega planinskega pašništva, pa v sklopu društvenih dejavnosti vzrejajo še lastni trop ovac. Ta trenutno po besedah predsednika društva Milana Kalčiča poleg jagenjčkov šteje 106 odraslih živali, ki se v glavnem pasejo na najetih površinah na območju Kuka, v zaledju Livških Raven, pa tudi na Planji. Tu lahko skladno z dogovorom svoje živali pasejo prav vsi zainteresirani rejci, ki so člani društva.

Mesno predelovalni obrat – še en konkreten rezultat projekta REVITUM
Prav pašne površine na Kuku so člani društva uredili in ogradili s pomočjo projekta Revitalizacija prostora in uma (REVITUM). A to še zdaleč ni edini doprinos k njihovi dejavnosti. Naj spomnimo, da so v sklopu istega projekta poskrbeli tudi za ponovno oživitev objekta v Drežnici. V sodelovanju z Občino Kobarid so od Kmetijske zadruge Tolmin odkupili zemljišče in objekt, kjer je bila nekoč trgovina. Medtem ko je kobariška občina odkupila prostore v zgornji etaži, pa so člani društva rejcev drobnice odkupili pritlične prostore, kjer so uredili mesno predelovalni in prodajni obrat, ki deluje dobro leto.
Celotna vrednost naložbe, ki je obsegala stroške nakupa, adaptacijskih del, nadzora in nabave opreme, je skupno znašala okoli 148.000 evrov. Od tega sta oba projektna partnerja, tako občina kot omenjeno društvo rejcev drobnice, za izvedene dejavnosti že pridobila 85-odstotni delež nepovratnih sredstev Republike Slovenije in Evropske Unije iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), kar je skupno naneslo nekaj manj kot 100.500 evrov.
Lokalna akcijska skupina LAS Dolina Soče, ki deluje pod okriljem Posoškega razvojnega centra, je kot prijaviteljica projekta REVITUM, v katerem so sicer sodelovali še drugi projektni partnerji, upravičeno ponosna in zadovoljna z rezultati skupnih prizadevanj, ki se še kako dobro kažejo tudi po zaključku projektnih aktivnostih. V tem primeru celo tako zelo dobro, da se »gušta« ob pogledu na tu predelane suho mesne izdelke, zagotovo ne manjka.

Obrat je namenjen vsem živinorejcem in lovcem iz naše doline
Kot pravi član društva Davorin Koren, v naši dolini potenciala za pridelavo kakovostnih mesnih izdelkov ne manjka. V Zgornjem Posočju se po njegovih besedah trenutno vzreja okoli 10.000 glav drobnice. Od tega člani društva (brez društvenega tropa) posamično vzrejajo približno 2.500 ovac in koz. A obrat sam po sebi ni namenjen le predelavi društvenega mesa. Koren poudarja, da je bil urejen tudi za individualne potrebe članov društva rejcev drobnice in vse ostale živinorejce v naši dolini; nenazadnje tudi lovce. »Prednost obrata pa je tudi razkošju konfekcioniranja in zorenju svežega mesa, kar živinorejcem med drugim omogoča bistveno lažjo direktno prodajo lokalnim gostincem, potrošniku pa nudi doživetja mesnih slasti.«
Emil Skočir, ki opravlja delo mesarja obrata, ob tem pove, da so kupcem trenutno na voljo ovčji, svinjski in mešani »šalami«, v zorilnici pa že čakajo tudi pršuti in rolane pancete, ki bodo zainteresiranim na voljo čez nekaj mesecev. Na vprašanje, kdaj so ovčji izdelki upravičeni do tovrstnega poimenovanja, Skočir pojasnjuje, da morajo v tem primeru mesnine vsebovati več kot 35 odstotkov ovčjega mesa. Ob tem pa že na glas razmišlja, da bi v prihodnje razmerje v prid ovčetini povečal in ji namesto preostalega deleža svinjine dodal le slanino ter s tem ovčjim izdelkom še bolj upravičil ime.

Kako do izdelkov?
Kot je zagotovil predsednik društva rejcev drobnice Kalčič, bodo na spletni strani društva (tukaj) v prihodnje poskrbeli tudi za objavo cenika njihovih izdelkov. Do takrat pa zainteresiranim kupcem predlaga, da se obrnemo na Emila Skočirja (telefon: 041-724-885), s katerim se lahko že v naprej dogovorimo za želeno količino (te so sicer omejene), ceno in načinom prevzema – slednji je mogoč tudi v predelovalnem obratu Sočna, kjer imajo manjši prostor za direktno prodajo. Ob tem pa še namig, da se cene posameznih salam, ki po kosu tehtajo med 0,33 in 0,40 kg, gibljejo okoli osem evrov za svinjski »šalam« in okoli deset evrov za ovčji.

Za konec pa naj omenimo še to, da se izvajalci sicer uspešno izvedenega projekta predelave mesa srečujejo tudi z manj prijetnimi dogodki, ki so posledica napadov velikih zveri na drobnico, kar ogroža uspešnost reje in posledično predelave tovrstnih kakovostnih izdelkov. A to je že druga zgodba, o kateri se bo zagotovo še govorilo – če prej ne, ko se začne nova pašna sezona, ki je tako rekoč pred vrati …

Foto: Milan Kalčič (obrat) in Jernej Bric (izdelki)