Sporočamo vam, da je Javni zavod za turizem Dolina Soče v sklopu projekta RIBAsador objavil Razpis za pridobitev pravice do uporabe kolektivne blagovne znamke Destinacije Dolina Soče.
S kolektivno blagovno znamko Iz Doline Soče si, kot lahko preberete v razpisu, prijavitelj projekta ob podpori Posoškega razvojnega centra, projektnega partnerja, prizadeva poudariti in izpostaviti prepoznavnost rokodelskih izdelkov, pridelkov in živilskih izdelkov ter jedi in pijač postreženih na gostinski način ter njihovih ponudnikov na območju podeljevanja pravice do uporabe kolektivne blagovne znamke Iz Doline Soče, ki pokriva območje LAS Dolina Soče oziroma štirih občin Destinacije Dolina Soče.
Čeprav je ribičem zelena luči za letošnji ribolov posvetila že nekaj dni poprej (tisti zadnji konec tedna v marcu), načeloma velja “pravilo”, da se ribiška sezona začne s 1. aprilom. A ne glede na to, kdaj se je kdo lotil ribolova, smo to priložnost s pridom zagrabili za promocijo projekta ProRibKA, v sklopu katerega so v kletnih prostorih Gotske hiše v Kanalu pripravili tudi stalno razstavo na temo ribištva.
Prijaviteljica projekta je Občina Kanal ob Soči, ki projekt pelje v sodelovanju s Turističnim društvom Kanal ob Soči, pri čermer oba partnerja sodelujeta tudi z Ribiško družino Soča Nova Gorica. Prijavitelji projekta, dobljenega na javnem pozivu LAS Dolina Soče, si želijo, da bi promocijske dejavnosti, ki tečejo v okviru projekta, prispevale k razvoju novih idej – predvsem pri tistih, ki vidijo povezave ribištva s turizmom. Kot pojasnjujejo prijavitelji, želimo vzpodbuditi prebivalce z območja LAS (sploh tiste s Kanalskega), jih motivirati in skupaj z njimi razvijati nove rešitve z namenom spodbujanja k atraktivnejši turistični ponudbi in prepoznavnosti lokalnega podeželskega okolja.
Ko se “covid situacija” v državi nekoliko umiri, vas prav lepo vabimo, da si razstavo tudi ogledate.
Za več informacij pokličite TIC Kanal: 05/39-81-213 ali jim pišite na: tic.kanal@siol.net.
Projekt sofinancirata Republika Slovenija in EU iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
V ta namen Turizem Dolina Soče vabi v ponedeljek na dve spletni delavnici, in sicer:
Delavnica za pridelke in prehranske izdelke ter jedi in pijače, postrežene na gostinski način (13.00–16.00)
Delavnica za rokodelske izdelke in izdelke unikatnega in industrijskega oblikovanja (16.00–18.00)
Datum: ponedeljek, 22. marec 2021 Delavnici bodo vodili: prof. dr. Janez Bogataj, dr. Tanja Lešnik Štuhec, dr. Jana Vilman, mag. Mojca Polak in mag. Marlena Škvarča Prijave: do petka, 19. marca 2021, do 12. ure na e-pošto: tjasa.bizjak@dolina-soce.si ali na telefon: 05/38-00-480 Kotizacija: delavnici sta za udeležence brezplačni, saj sodita v sklop dejavnosti projekta RIBAsador, ki ga sofinancirata EU iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter Republika Slovenija.
Zaželeno je, da na delavnicah pokažete svoje izdelke (če je mogoče), saj bodo prisotni predstavniki ocenjevalne skupine in strokovni svetovalci, ki vas bodo lahko usmerjali pri nadaljnjem razvoju izdelkov in storitev.
Po delavnicah bo na spletni strani www.dolina-soce.si objavljen javni razpis, na katerega se boste lahko prijavili.
Delavnici bosta potekali v okviru projekta Z inovativnimi poslovnimi rešitvami do višje dodane vrednosti v akvakulturi (RIBAsador), ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter Republika Slovenija. Organ upravljanja, določen za izvajanje Operativnega programa za pomorstvo in ribištvo v RS 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za vsebino je odgovoren Javni zavod za turizem Dolina Soče.
Foto: Katarina Ipavec (arhiv Posoškega razvojnega centra)
V teh mesecih, ko ima dan »zimske počitnice«, naj bi čas načeloma tekel počasneje. A to zagotovo ne drži za dejavnosti, ki jih izvajamo v okviru lokalne akcijske skupine LAS Dolina Soče. Naj spomnimo, da smo v programskem obdobju 2014–2020 na plano »pahnili« kar pet naših javnih pozivov, s pomočjo katerih je nastal nabor 38 projektov. Poleg tega pa smo pripravili še tri projekte sodelovanja med LASi. Polovica vseh je že uspešno izvedenih in zaključenih, ostali pa so še vedno v teku – sploh deveterica, ki se je odzvala na zadnji javni poziv in posledično z dejavnostmi startala šele sredi lanskega poletja.
Da pa vse skupaj teče tako, kot se »šika«, gre zahvala glavnim motivatorjem – sofinancerjem, ki v povprečju z 80-odstotnim deležem nepovratnih sredstev podpirajo izbrane projekte in seveda tudi samo dejavnost LAS Dolina Soče, ki deluje pod okriljem Posoškega razvojnega centra. Brez njih bi se na našem območju, ki se razteza na ozemlje občin Bovec, Kanal ob Soči, Kobarid in Tolmin, zagotovo ne bi zgodilo toliko različnih novosti, ki pozitivno pripomorejo k razvoju podeželja v naši dolini.
Naj ob tem spomnimo, da projekti, ki jim LAS Dolina Soče ves čas stoji ob strani in nudi podporo, so sofinancirani iz treh različnih evropskih skladov – Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) ter Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) in nepovratnih sredstev Republike Slovenije.
Ob tem pa počasi že tečejo tudi priprave na novo programsko obdobje 2021–2027, ki kot kaže, nam bo prineslo polno novih izzivov. Več o tem pa bomo zagotovo še poročali.
Naj vam ob prazniku kulture najprej voščimo in vas hkrati spomnimo na nemalo število kulturno obarvanih projektov, ki so kot plod sodelovanja številnih projektnih partnerjev nastali pod okriljem LAS Dolina Soče. V tem projektnem programu se je kultura razvijala s pomočjo:
Mi smo si kljub slabemu vremenu vzeli čas in obiskali Kanal, kjer smo si med drugim ogledali tudi Trg Kontrada, ki je bil urejen v sklopu istoimenskega projekta.
Lokalna akcijska skupina LAS Dolina Soče je vse do programskega obdobja 2014–2020 nepovratna sredstva za razvoj podeželja črpala deloma iz nacionalnih, deloma pa evropskih finančnih virov – natančneje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). V omenjeni finančni perspektivi pa je prvič dobila priložnost, da nepovratna sredstva pridobi tudi iz (takrat za nas povsem novega) Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR), ki mu krajše pravimo kar ribiški sklad. Zato tudi ni čudno, da nam so nam mediji prav na račun dejavnosti, ki jih podpira ta sklad, zastavili največ vprašanj. Zato sem ob pomoči kolegic na LAS Dolina Soče Grete Černilogar, vodje LAS, in Mete Pajer, strokovne sodelavke, pripravila nekaj odgovorov na najpogostejša vprašanja, ki nam jih zastavljajo predstavniki sedme sile.
Za kakšne projekte je šlo? Mnogi so sprva menili, da se lahko prijavijo le s projekti, ki so neposredno povezani z ribogojstvom oziroma ribištvom. A temu seveda še zdaleč ni tako, saj vedno sledimo mnogo širšim trajnostno naravnanim ciljem, ki smo si jih zastavili v strategiji lokalnega razvoja LAS Dolina Soče. Kot se je izkazalo, je bila bojazen, da prijavitelji ne bi znali izkoristiti potenciala, ki ga prinaša ta sklad, odveč. Odziv na zadnji javni poziv, ki smo ga pripravili konec januarja lani, je bil namreč rekorden. Pričakovali smo največ pet vlog, na koncu pa smo jih prejeli še enkrat toliko. Še bolj pa smo bili zadovoljni, ko smo ugotovili, da so vsebine prijavljenih projektov resnično bogate in pestre. To je za nas dokaz, da smo prijavitelje uspešno animirali do te mere, da so prepoznali možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev tudi na ribiškem skladu.
Koliko projektov ste izvedli s pomočjo ESPR? Skupaj imamo odobrenih 18 projektnih vlog. V prvem sklopu smo dobili odobritev za izvedbo 8 projektov, ki so že zaključeni, medtem ko se ostalih devet še izvaja.
Kako uspešni ste bili pri črpanju nepovratnega denarja iz ESPR? O uspešnosti črpanja nepovratnega denarja iz ESPR v programskem obdobju 2014–2020 bomo lahko govorili šele konec junija 2023. Takrat se namreč izteče rok za izvedbo še zadnjih projektov in posledično oddaja zahtevkov za povračilo sredstev. Na račun že zaključenih projektov pa smo do danes dobili izplačanih dobrih 38 odstotkov nepovratnih sredstev iz tega naslova.
Kakšen je bil namen posameznih projektov? Namen je vedno isti – tudi ko je govora o projektih, sofinanciranih iz ESPR. V strategiji lokalnega razvoja smo si namreč za programsko obdobje 2014–2020 zastavili cilje oziroma smernice, ki se vežejo na: – ohranjanje obstoječih in ustvarjanje novih delovnih mest; – ohranjanje in izboljšanje stanja naravne ter kulturne dediščine; – spodbujanje zdravega in aktivnega življenjskega sloga; – izboljšanje pogojev za ranljive skupine (npr. mladostnike, starostnike, brezposelne …). In ne glede na to, iz katerega vira se projekti financirajo – v našem primeru so to, kot že rečeno, kar trije evropski skladi –, morajo rezultati projektov vedno prispevati k uresničevanju najmanj ene od zgoraj naštetih smernic. Seveda pa je toliko bolje, če lahko z enim projektom dosegamo več ciljev hkrati.
Kaj ste v teh projektih delali in kakšni so rezultati? Naj omenimo le nekaj dejavnosti, ki so se do sedaj že izvedle: – v vasici Kal Koritnica je zrasel nov turistični objekt (Ribiška hiša), kjer se je v zgornji etaži uredilo prostor za izobraževanja, delavnice in druženje vaščanov skupaj s pripadajočimi sanitarijami in kuhinjo; – v Kobaridu se oživlja staro ribogojnico, v kateri nameravajo v nadaljevanju urediti tudi prostor za laboratorijske delavnice na temo spoznavanja soške postrvi; – izvedlo se je kup kuharskih delavnic z različnimi kuharskimi mojstri, septembra pa bo izšla tudi knjižica receptov z ribjimi jedmi, v kateri bo izbor najboljših receptur iz omenjenih delavnic; – izobrazilo in senzorično se je usposobilo prve ocenjevalce ribjih izdelkov; – izvedlo prvo ocenjevanje ribjih izdelkov na slovenskih tleh; – pripravilo delavnico za osnovnošolce na temo muharjenja; – izdelalo film o naravnih lepotah Soče ter njenih dejavnostih ter življu; – nastalo je nekaj novih, inovativno pripravljenih in tržno zanimivih ribjih izdelkov itd., obeta pa se nam tudi nova učna pot ob Tolminki …
Kakšna je bila finančna struktura projektov in koliko EU sredstev ste dobili s pomočjo inštrumenta CLLD? Skupaj smo imeli iz tega naslova na voljo slab milijon in 400.000 evrov (točen znesek: 1.383.984,59 €). To je skoraj enkrat več denarja, kot nam je bil na razpolago pri ostalih dveh evropskih skladih. Vsekakor računamo, da bomo do izteka uspešno porabili vsa razpoložljiva sredstva. A o tem bomo lahko govorili šele takrat, ko bodo vsi projekti zaključeni in bodo prijavitelji ter projektni partnerji za opravljeno delo prejeli obljubljena sofinancirana nepovratna sredstva. Čeprav se morda zdi komu omenjeni znesek visok, naj povemo, da se je glede na končno število zainteresiranih izkazalo, da denarja le ni dovolj za vse izražene potrebe. Posledično se je pri eni od vlog tokrat pri nas prvič pripetilo, da je upravni odbor vse do konca leta 2022 preložil odločitev o sofinanciranju. To pomeni, da bo LAS Dolina Soče počakala na morebitna dodatna razpoložljiva sredstva, ki jih bo zagotovilo AKTRP. Tako se bo lahko projekt Muharjenje na jezeru na Mostu na Soči začel izvajati le pod pogojem, če se izkaže, da bo na voljo še kaj denarja.
Kako naprej? Na LAS Dolina Soče se postopoma že pripravljamo na novo programsko obdobje 2021–2027. V ta namen bomo na celotnem območju, ki ga pokrivamo, začeli z izvajanjem delavnic, kamor bodo vabljeni vsi ključni akterji: krajevne skupnosti, društva, druge zainteresirane fizične in pravne osebe ter podjetja … S skupnimi močmi bomo začrtali nove strateške smernice, določili prioritetna področja ter sooblikovali strategijo lokalnega razvoja, ki bo služila kot podlaga za pridobitev novih razpoložljivih sredstev v okviru nove finančne perspektive.
