Partner Posoški razvojni center, vas v okviru projekta LAS Dolina Soče RIBAsador vabi na tri zanimive tematske večere, v sklopu katerih bomo gostili priznane strokovnjake:
Več informacij najdete v pripetem vabilu.
Dogodke sofinancira Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, vodilni partner projekta pa je Turizem Dolina Soče.
Lokalna akcijska skupina (LAS) deluje na Kanalskem in v Zgornjem Posočju že vse od leta 2008. Takrat je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano upravljavcu našega LAS – Posoškemu razvojnemu centru prvič dodelilo status za delovanje.
S pomočjo lokalnega javno-zasebnega partnerstva so se v obeh preteklih programskih obdobjih uspešno črpala nepovratna sredstva. Po besedah vodje LAS Dolina Soče Grete Černilogar iz Posoškega razvojnega centra smo na zelo dobri poti, da do konca junija 2023, ko se zaključijo še zadnji projekti, skupaj izvedemo nekaj manj kot sto projektov. Na ta račun se danes na celotnem območju, ki ga pokriva naš LAS (in tudi širše), odslikava nešteto rezultatov, ki so plod prav vseh teh projektov. Prav o tem, kaj vse se je do zdaj že uresničilo, na kakšen način se je pridobilo nepovratna sredstva in kaj nas čaka v prihodnje, nam je zaupala vodja LAS Dolina Soče.
Intervju si lahko preberete s klikom na povezavo periodičnega tiskanega medija SOČAsnik št. 3/2021, in sicer na straneh 35-36.
Foto: Tatjana Šalej Faletič
Center za socialno delo – enota Tolmin je to poletje pod okriljem počitniškega programa letošnjim udeležencem med drugim približal tudi dve avtohtoni ribji vrsti. Dve skupini otrok in mladostnikov, starih od šest do 15 let, sta v sklopu tematskih delavnic že odkrivali življenje v Soči in njenih pretokih. Zadnja skupina ena pa se bo s to tematiko soočila konec avgusta. V sodelovanju s tolminsko Ribogojnico Faronika in Ribiško družino Tolmin so/bodo mladi spoznali soško postrv in jadranskega lipana.
Predstavitev je potekala v okviru projekta NovaRiba, s katerim želijo v omenjeni tolminski ribogojnici, ki je prijaviteljica projekta, s pomočjo ribjih izdelkov spodbujati lokalno samooskrbo. S projektnimi dejavnostmi zato na trg postopoma uvajajo nov produkt in s tem spodbujajo lokalno samooskrbo z ribjimi izdelki prek kratkih dobavnih verig na področju akvakulture. Poleg tega na terenu predstavljajo že obstoječ lasten asortiman, ki besedah direktorja ribogojnice Toma Sotenška prispeva k širši uporabi produktov iz lokalnih surovin in tradicij, in ima velik tržni potencial tako pri lokalnemu prebivalstvu kot tudi domačih in tujih gostih. »Nekateri naši ribji produkti so sicer že nekaj časa prisotni na lokalnem trgu, a kupcem še vedno premalo poznani. Zato bomo končnemu uporabniku in lokalnim gostincem naše izdelke skušali približati s pomočjo urejene celostne grafične podobe, nove spletne strani in terenske raziskave trga. Ob tem vzpostavljamo tudi testne skupine, ki senzorično ocenjujejo nov produkt in podajo rezultate, ki nam služijo kot osnova za nadaljnji razvoju asortimana.« Pojasnil je še, da so proizvodi ribogojnice Faronika namenjeni končnemu kupcu, ki slednje dobi bodisi v lokalnih trgovinah bodisi v širšem slovenskem prostoru.
»Naše stranke so tudi različni javni zavodi (vrtci, šole, domovi za upokojence), pa tudi lokalni gostinci, prek katerih lahko naše ribe in izdelke pokušajo tudi turisti,« še pojasnjuje Sotenšek. Nov proizvod bo, kot je še poudaril, postal in ostal del stalne ponudbe tudi po zaključku projekta. Kupcem bo na voljo porcijsko v trgovinah, v večjih količinah pa ga bodo lahko dobili po predhodnem naročilu. Sicer pa projekt NovaRiba Faroniki prinaša še en pomemben vidik. Uspešno izpeljane dejavnosti ne bodo namreč prispevale le k povečanju prodaje asortimana ribogojnice, ampak bodo posredno vplivale tudi na ohranjanje obstoječih delovnih mest. Ob tem naj povemo še to, da namerava Ribogojnica Faronika, katere lastnica je Ribiška družina Tolmin, svoje izdelke vključiti tudi v kolektivno blagovno znamko »Iz Doline Soče«, ki se razvija iz še enega ribjega projekta – RIBAsador. Tega je v sodelovanju s Posoškim razvojnim centrom prijavil Javni zavod za Turizem Dolina Soče
In če se za konec za hip vrnemo nazaj k mladim udeležencem počitniškega programa, naj povemo še to, da so ti na terenu prejeli tudi učne liste o jadranskem lipanu, ki so nastali v okviru projekta Lipan v porečju Soče, ki vam ga bomo podrobneje predstavili v avgustu.
Vse trije omenjeni projekti so bili pridobljeni prek javnega poziva LAS Dolina Soče, kar pomeni, da so prijavitelji s svojimi projekti uspešno kandidirali za pridobitev nepovratnega denarja, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in EU iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Foto: Metka Štrukelj
Dva julijska dneva v Trenti lahko človek doživi na mnogo načinov. Na primer tako, kot so ju doživeli udeleženci letošnjega posveta vseh slovenskih LAS in srečanja članov Društva za razvoj slovenskega podeželja (DRSP). Ti so na pristen način odkrivali del območja lokalne akcijske skupine LAS Dolina Soče, se izobraževali in širili obzorja. Ob tem so se spletala nova poznanstva in hkrati kopičile tudi nove projektne ideje. Zahvala za to gre glavnemu organizatorju DRSP, na pobudo katerega se je letošnje srečanje odvijalo na Bovškem. Osrednja tema tokratnega posveta, se je navezovala na povezovanje naravnih, kulturnih in urbanih potencialov. Delovno srečanje pa je nudilo tudi priložnost za usklajevanje stališč in pripravo skupnih predlogov za izvajanje pristopov LEADER/CLLD v prihodnjem programskem obdobju.
Uvodoma sta 44 udeležencev nagovorila predsednik DRSP Aleš Zidar in predsednik LAS Dolina Soče Valter Mlekuž, sicer župan Občine Bovec. Sledila je predstavitev gostujoče LAS, ki deluje pod okriljem Posoškega razvojnega centra (PRC). Vodja LAS Dolina Soče Greta Černilogar je zbranim predstavila številne zanimive projekte, s katerimi na tem območju povezujejo različne potenciale. Ob tem je poudarila pomen nepovratnih LEADER oziroma CLLD sredstev, brez katerih si razvoj na podeželju težko predstavljamo. V nadaljevanju so zbrani z zanimanjem prisluhnili tudi dvema predstavnikoma projektnih partnerjev, s katerimi so uresničili že mnogo projektov:
Oba, tako Koren kot Kvalić, sta na konkretnih skupnih LAS projektnih predstavila primere dobrih praks in odlično sodelovanje med različnimi partnerji. Gostje so tako z njuno pomočjo spoznali številne rezultate projektov:
V drugem delu srečanja so organizatorji v sodelovanju z gostitelji pripravil izbor primerov dobrih praks z ogledom na terenu. Te so uresničili s pomočjo nepovratnih CLLD sredstev oziroma finančnih virov iz vseh treh evropskih skladov. Ogledali in spoznali so:
Tisti, ki jim je ob koncu dneva ostalo še nekaj energije, so to s pridom izkoristili za nova doživetja v bovškem parku pustolovskih doživetij Srnica. Lokacija ni bila izbrana naključno, saj se park nahaja v neposredni bližini čudovitega slapa Virje. Ob tem ne moremo mimo dejstva, da sta se tudi pot in okolica slapa Virje uredili v sklopu projekta LAS – s sredstvi EKRSP.
Po okusni ekološki večerji je sledilo druženje ob zvokih mladega harmonikarja Mitja Arceta.
Drugi dan so se udeleženci posveta, ki so si dan poprej ogledali tudi izjemno zanimiv muzej v Info središču TNP Domu Trenta, podali še po delu Soške poti. Ta jih je vodila od izvira Soče nazaj do Doma Trente, kjer smo tudi prenočili. Tu se je srečanje v popoldanskih urah nato tudi zaključilo – seveda v želji, da se prihodnje leto ponovno snidejo.
Program srečanja si lahko ogledate tukaj.
V imenu organizatorjev še enkrat velik hvala:
Turistično društvo Kanal ob Soči in Občina Kanal ob Soči sta v nedeljo vabila v Kanal. Tu je na trgu potekal Ribiški praznik, ki se je, kot ribičem pritiče, začel z ribolovom. Na programu je bil namreč lov na klena. Ta sladkovodna riba, ki jo stroka pozna tudi pod imenom Leuciscus cephalus cephalus, prihaja iz družine krapovcev. V Sloveniji ga navadno najdemo v pasu postrvi, lipana, mrene in ploščiča. Sicer pa tudi to ribjo vrsto ogroža regulacija rečnih tokov, ki mu uničuje drstišča in organska onesnaženost vodotokov.
Na račun ulova v okviru ribiškega praznika so organizatorji podelili sedem priznanj, in sicer Francu Komacu za 1. mesto in hkrati za ulov najdaljšega klena, Milovanu Gregoriču za 2. mesto in Milenku Fikfaku za 3. mesto, ki je hkrati prejel tudi priznanje za najstarejšega udeleženega ribiča v tem ribolovu. Dva priznanja pa je prejela še Ela Krpan, in sicer za najribičko in hkrati tudi najmlajšega ribiča tega dne.
Po ribolovu, ki ga so ga svečani podelitvi priznanj in nagrad najuspešnejšim ribičem je sledilo družabno srečanje ob zvokih ansambla Ikebana. Obiskovalcem so bile na voljo tudi stojnice s hrano in pijačo ter drugo lokalno ponudbo. Gostje pa so si lahko ogledali tudi stalno razstavo na temo ribištva, ki je svoje mesto našla v kletnih prostorih gotske hiše.
Tako razstava, ki je bila uradno odprta aprila letos, kot dogodek sta bila pripravljena v sklopu projekta Promocija ribištva na Kanalskem (ProRibKA). Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Več o projektu si lahko preberete tukaj.
Foto: Borut Jurca
Na pobudo koordinatorke za CLLD Slovenija Aline Cunk Perklič, sicer zaposlene v kabinetu kmetijskega ministra, je tako kot drugod po Sloveniji tudi v Zgornjem Posočju potekal delovni sestanek, ki je bil sklican predvsem na račun pridobivanja povratnih informacij iz terena, in sicer na podlagi izkušenj pri izvajanju pristopa LEADER/CLLD. Srečanje je potekalo pod okriljem lokalne akcijske skupine LAS Dolina Soče, in sicer deloma v živo, deloma pa na daljavo (prek zoom povezave).
Skupno se je sestanka, ki je 13. maja potekal v prostorih Posoškega razvojnega centra, udeležilo 16 predstavnikov nevladnega, ekonomskega in javnega sektorja, in sicer:
Slednji smo izpostavili prednosti in pomanjkljivosti tako imenovanega pristopa od spodaj navzgor, naša opažanja pa bo medresorska delovna skupina CLLD 2021–2027, ki jo sestavljajo predstavniki vseh v CLLD vključenih skladov (EKSRP, ESPR, ESRR in po novem tudi ESS), v nadaljevanju s pridom uporabila pri pripravi na aktualno finančno obdobje ter s tem povezanimi programskimi dokumenti.
Ob koncu sta Cunk Perkličeva in Breznikova iz kmetijskega ministrstva zbranim postregli še z nekaj ključnimi informacijami za novo programsko obdobje. Konec delovnega obiska pa si je gostja v družbi Grete Čenilogar in Davorina Korena v Drežnici ogledala še mesno predelovalni obrat Sočna, ki sodi med številne rezultate projekta REVITUM in velja za primer dobre prakse.