Pogosto zastavljena vprašanja na račun ESPR (»FAQ«)

Tatjana Šalej Faletič
Objavljeno: 12. 01. 2021

Lokalna akcijska skupina LAS Dolina Soče je vse do programskega obdobja 2014–2020 nepovratna sredstva za razvoj podeželja črpala deloma iz nacionalnih, deloma pa evropskih finančnih virov – natančneje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). V omenjeni finančni perspektivi pa je prvič dobila priložnost, da nepovratna sredstva pridobi tudi iz (takrat za nas povsem novega) Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR), ki mu krajše pravimo kar ribiški sklad. Zato tudi ni čudno, da nam so nam mediji prav na račun dejavnosti, ki jih podpira ta sklad, zastavili največ vprašanj. Zato sem ob pomoči kolegic na LAS Dolina Soče Grete Černilogar, vodje LAS, in Mete Pajer, strokovne sodelavke, pripravila nekaj odgovorov na najpogostejša vprašanja, ki nam jih zastavljajo predstavniki sedme sile.

Za kakšne projekte je šlo?
Mnogi so sprva menili, da se lahko prijavijo le s projekti, ki so neposredno povezani z ribogojstvom oziroma ribištvom. A temu seveda še zdaleč ni tako, saj vedno sledimo mnogo širšim trajnostno naravnanim ciljem, ki smo si jih zastavili v strategiji lokalnega razvoja LAS Dolina Soče. Kot se je izkazalo, je bila bojazen, da prijavitelji ne bi znali izkoristiti potenciala, ki ga prinaša ta sklad, odveč. Odziv na zadnji javni poziv, ki smo ga pripravili konec januarja lani, je bil namreč rekorden. Pričakovali smo največ pet vlog, na koncu pa smo jih prejeli še enkrat toliko. Še bolj pa smo bili zadovoljni, ko smo ugotovili, da so vsebine prijavljenih projektov resnično bogate in pestre. To je za nas dokaz, da smo prijavitelje uspešno animirali do te mere, da so prepoznali možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev tudi na ribiškem skladu.

Koliko projektov ste izvedli s pomočjo ESPR?   
Skupaj imamo odobrenih 18 projektnih vlog. V prvem sklopu smo dobili odobritev za izvedbo 8 projektov, ki so že zaključeni, medtem ko se ostalih devet še izvaja.

Kako uspešni ste bili pri črpanju nepovratnega denarja iz ESPR?
O uspešnosti črpanja nepovratnega denarja iz ESPR v programskem obdobju 2014–2020 bomo lahko govorili šele konec junija 2023. Takrat se namreč izteče rok za izvedbo še zadnjih projektov in posledično oddaja zahtevkov za povračilo sredstev. Na račun že zaključenih projektov pa smo do danes dobili izplačanih dobrih 38 odstotkov nepovratnih sredstev iz tega naslova.

Kakšen je bil namen posameznih projektov?
Namen je vedno isti – tudi ko je govora o projektih, sofinanciranih iz ESPR. V strategiji lokalnega razvoja smo si namreč za programsko obdobje 2014–2020 zastavili cilje oziroma smernice, ki se vežejo na:
– ohranjanje obstoječih in ustvarjanje novih delovnih mest;
– ohranjanje in izboljšanje stanja naravne ter kulturne dediščine;
– spodbujanje zdravega in aktivnega življenjskega sloga;
– izboljšanje pogojev za ranljive skupine (npr. mladostnike, starostnike, brezposelne …).
In ne glede na to, iz katerega vira se projekti financirajo – v našem primeru so to, kot že rečeno, kar trije evropski skladi –, morajo rezultati projektov vedno prispevati k
uresničevanju najmanj ene od zgoraj naštetih smernic. Seveda pa je toliko bolje, če lahko z enim projektom dosegamo več ciljev hkrati.

Kaj ste v teh projektih delali in kakšni so rezultati?
Naj omenimo le nekaj dejavnosti, ki so se do sedaj že izvedle:
– v vasici Kal Koritnica je zrasel nov turistični objekt (Ribiška hiša), kjer se je v zgornji etaži uredilo prostor za izobraževanja, delavnice in druženje vaščanov skupaj s pripadajočimi sanitarijami in kuhinjo;
– v Kobaridu se oživlja staro ribogojnico, v kateri nameravajo v nadaljevanju urediti tudi prostor za laboratorijske delavnice na temo spoznavanja soške postrvi;
– izvedlo se je kup kuharskih delavnic z različnimi kuharskimi mojstri, septembra pa bo izšla tudi knjižica receptov z ribjimi jedmi, v kateri bo izbor najboljših receptur iz omenjenih delavnic;
– izobrazilo in senzorično se je usposobilo prve ocenjevalce ribjih izdelkov;
– izvedlo prvo ocenjevanje ribjih izdelkov na slovenskih tleh;
– pripravilo delavnico za osnovnošolce na temo muharjenja;
– izdelalo film o naravnih lepotah Soče ter njenih dejavnostih ter življu;
– nastalo je nekaj novih, inovativno pripravljenih in tržno zanimivih ribjih izdelkov itd., obeta pa se nam tudi nova učna pot ob Tolminki …

Kakšna je bila finančna struktura projektov in koliko EU sredstev ste dobili s pomočjo inštrumenta CLLD?
Skupaj smo imeli iz tega naslova na voljo slab milijon in 400.000 evrov (točen znesek: 1.383.984,59 €). To je skoraj enkrat več denarja, kot nam je bil na razpolago pri ostalih dveh evropskih skladih. Vsekakor računamo, da bomo do izteka uspešno porabili vsa razpoložljiva sredstva. A o tem bomo lahko govorili šele takrat, ko bodo vsi projekti zaključeni in bodo prijavitelji ter projektni partnerji za opravljeno delo prejeli obljubljena sofinancirana nepovratna sredstva.
Čeprav se morda zdi komu omenjeni znesek visok, naj povemo, da se je glede na končno število zainteresiranih izkazalo, da denarja le ni dovolj za vse izražene potrebe. Posledično se je pri eni od vlog tokrat pri nas prvič pripetilo, da je upravni odbor vse do konca leta 2022 preložil odločitev o sofinanciranju. To pomeni, da bo LAS Dolina Soče počakala na morebitna dodatna razpoložljiva sredstva, ki jih bo zagotovilo AKTRP. Tako se bo lahko projekt Muharjenje na jezeru na Mostu na Soči začel izvajati le pod pogojem, če se izkaže, da bo na voljo še kaj denarja.

Kako naprej?
Na LAS Dolina Soče se postopoma že pripravljamo na novo programsko obdobje 2021–2027. V ta namen bomo na celotnem območju, ki ga pokrivamo, začeli z izvajanjem delavnic, kamor bodo vabljeni vsi ključni akterji: krajevne skupnosti, društva, druge zainteresirane fizične in pravne osebe ter podjetja … S skupnimi močmi bomo začrtali nove strateške smernice, določili prioritetna področja ter sooblikovali strategijo lokalnega razvoja, ki bo služila kot podlaga za pridobitev novih razpoložljivih sredstev v okviru nove finančne perspektive.