Tatjana Šalej Faletič, Author at Las Dolina Soče

Ob kulturnem dnevu

8. 2. 2021

Naj vam ob prazniku kulture najprej voščimo in vas hkrati spomnimo na nemalo število kulturno obarvanih projektov, ki so kot plod sodelovanja številnih projektnih partnerjev nastali pod okriljem LAS Dolina Soče. V tem projektnem programu se je kultura razvijala s pomočjo:

• projektov, sofinanciranih iz ESRR:
– Ohranjanje kulture in razvoj lokalne tradicije (KUL.TRA)
– Trg Kontrada (KONTRADA)
– Mrouce cajta
– Ureditev vaškega centra Breginj (Vaški center Breginj)
– Pot miru – dediščina prve svetovne vojne (Pot miru)
– Oživljanje starega mestnega jedra Tolmina (Staro mestno jedro)
– Kulturno športni utrip BCa (Utrip B’ca)
– Razvoj turizma na Mostu na Soči (RATUR MOST)
– Spodbujanje skupnega življenja v dolini Soče

• projektov, sofinanciranih iz EKSRP:
– Podeželje in dediščina v dolini Soče (Podeželje in dediščina)
– Tematske poti na območju LAS Dolina Soče (Tematske poti)
– Ovčja volna za današnji čas (Kreacija)
– Interpretacija naravne in kulturne dediščine kot popestritev turistične ponudbe v Dolini Soče (INTERKULT)
– Revitalizacija prostora in uma (REVITUM)
– Razvoj novih produktov muzeja Stergulčeva hiša (Muzej Stergulčeva hiša)

• projektov, sofinanciranih iz ESPR:
– Ribiška hiša (BREKA 1)
– Oživitev ribogojnice v Kobaridu (KOBARIBA)
– Promocija ribištva na Kanalskem (ProRibKA)
– Oživitev ribogojnice v Kobaridu (KOBARIBA 2)
– Učna pešpot ob Tolminki (Tolminke Valčkov Šum)
– Soča skozi objektiv (SOČA VIEW)

Mi smo si kljub slabemu vremenu vzeli čas in obiskali Kanal, kjer smo si med drugim ogledali tudi Trg Kontrada, ki je bil urejen v sklopu istoimenskega projekta.

^{Foto: Tatjana Šalej Faletič}

Kmetijski minister naklonjen vzpostavitvi prve ekoregije

5. 2. 2021

Zamisel, da se individualni ekološki duh kmetovanja po vzoru iz Čadrga razširi na vso dolino Soče, ni nova. Naj spomnimo, da so se štiri od petih kmetij iz omenjene vasice na Tolminskem pred približno dvajsetimi leti prestrukturirale v ekološke in se za nameček skupno promovirale kot eko vas. Slednjo so v zadnjih dveh desetletjih kot primer dobre prakse obiskali številni elitni gostje iz različnih koncev sveta, kar hkrati kaže, da se je poleg individualne tudi tovrstna skupna promocija še kako obrestovala.

Ozaveščeni kupci posegajo po zdravi hrani
Do danes se je od približno 2000 kmetij, ki delujejo v naši dolini, za ekološki način kmetovanja odločilo okoli 130. A tovrstno gibanje se v primerjavi s konvencionalnim kmetijstvom kljub zahtevnejšim pogojem še nadaljuje. Kupci namreč postajajo iz leta v leto bolj ozaveščeni o zdravem načinu pridelovanja hrane, zato se povpraševanje po ekoloških pridelkih in izdelkih na trgu veča. Zato ni čudno, da je zamisel o združevanju ekoloških kmetov v zadnjih letih dozorela do te mere, da se utegne v prihodnje razširiti po regiji.

Kmetijsko ministrstvo naklonjeno ekološkemu kmetovanju
Da gre za pobudo, ki je padla na plodna tla, se kaže tudi v podpori s strani pristojnega kmetijskega ministrstva, kjer že sedaj prek specifičnih ciljev strateškega načrta spodbujajo ekološko kmetovanje, nič drugače pa naj ne bi bilo v novi finančni perspektivi. Da je tej ideji naklonjen tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek, se je v petek, 5. februarja, ponovno izkazalo med njegovim delovnim obiskom v Goriški regiji.
Med drugim se je minister v prostorih Kmetijske zadruge (KZ) Tolmin, kjer ga je gostil direktor Nikolaj Maver, udeležil sestanka s ključnimi akterji, za katere je menil, da bi lahko pripomogli, da se v prihodnje vzpostavi ekološka regija.
Maver je v družbi direktorice Mlekarne Planika Anke Lipušček Miklavič ministra uvodoma seznanil z aktualnim stanjem na področju kmetijstva pri nas. Oba pa sta mu nato predstavila tudi druge dejavnosti in lokalne produkte, ki so se razvili s pomočjo medsebojnega povezovanja ter sodelovanja.

Oblikovanje ekoregije
Sestanek, katerega so se ga poleg Grete Černilogar, predstavnice Posoškega razvojnega centra, vodilnega partnerja lokalne akcijske skupine LAS Dolina Soče, udeležili tudi vsi trije župani posoških občin in podžupan Občine Kanal ob Soči, se je nadaljeval z razvojno obarvanimi temami za regijo. Ob tej priložnosti so zbrani gostu med drugim predstavili tudi dobro sodelovanje občin v okviru dejavnosti LAS Dolina Soče in, kot že rečeno, idejo o prestrukturiranju kmetij v ekokmetije ter oblikovanju ekoregije. Na ta način bi lahko po mnenju sestankujočih tukajšnje kmete, podjetnike in predstavnike lokalnih skupnosti povezovali v uspešno ter trajnostno naravnano zgodbo.

Posočje kot primer dobre prakse
Po besedah kmetijskega ministra nam je korona kriza »pokazala, da smo v Sloveniji v nekoliko večjih težavah tudi zato, ker nismo dovolj povezani in nimamo oblikovanih verig preskrbe s hrano. Posočje je pri tem izjema s primerom dobre prakse, saj je tu povezanost bistveno boljša, zaradi česar kmetije, ki sodelujejo z zadrugo tudi v času korona krize delujejo razmeroma normalno.« Po njegovem prepričanju bi Posočje v primeru vzpostavitve prve ekološke regije v Sloveniji to novost znalo s pridom unovčiti tudi pri promociji celotne doline. Dejal je še, da lahko država prek različnih mehanizmov iz programa razvoja podeželja tu regiji priskoči na pomoč.
Ob tem je direktor KZ Tolmin spomnil, da se lahko tako mlekarna kot tukajšnja KZ s klavnico že pohvalita z ekološkim certifikatom, katerega pa so pridobile tudi mnoge posamezne kmetije.»V primeru oblikovanja ekološke regije bi v okviru Kmetijske zadruge in LAS Dolina Soče prevzeli birokracijo, ki jo bo zagotovo več kot doslej, kar bi bilo za kmete tudi lažje,« je še povedal Maver in dodal, da je to način, »da se bolj posvetimo kmetijam, tudi s svetovalno službo, pristop bi bil celovit, s tem pa bi pomagali ohraniti tudi manjše kmetije.«

S pomočjo LAS Dolina Soče do številnih uspešnih zgodb
Podporo s strani državnih institucij je pohvalila tudi Černilogarjeva. Dejala je, da LAS Dolina Soče postaja »vse močnejši člen na svojem območju in tudi širše; predvsem z vidika povezovanja in vključevanja v ključne zgodbe, ki našemu območju prinašajo dodano vrednost. Skozi dve programski obdobji smo uspeli realizirati več kot 90 projektnih idej in z doseženimi rezultati smo dokazali, da lahko z ustrezno animacijo na terenu, svetovanjem, podporo in nudenjem pomoči pri pripravi poročil ter zahtevkov ustvarjamo zgodbe, ki so nas zaznamovale kot primer dobre prakse v Sloveniji.« Zato so na Posoškem razvojnem centru po njenih besedah veseli, »da smo bili s strani ministra prepoznani kot člen, ki lahko pri vzpostavitvi ekološke regije odigra svojo vlogo.« Slednjo vodja LAS Dolina Soče vidi predvsem pri promoviranju dejavnosti in povezovanju potencialnih deležnikov, s čimer so se strinjali tudi na ministerstvu. »In prav priprava projekta sodelovanja s sosednjimi lokalnimi akcijskimi skupinami bo zagotovo ena izmed naših naslednjih aktivnosti, kateri se bomo morali posvetiti,« je še dejala.
Ob koncu sestanka so se vsi sestankujoči strinjali, da je takšna zgodba za regijo lahko odlična priložnost z več vidikov, saj dviguje ugled in izboljšuje kakovost ter poslovne priložnosti na področju kmetijstva, butičnih produktov, hkrati pa bogati ponudbo podeželja in za nameček skrbi za ohranjanje okolje za zanamce.

Obisk ribogojnice Faronika
Zadnji del obiska je kmetijski minister namenil tudi ogledu ribogojnice Faronika, ki upravlja s tremi akvakulturnimi obrati v Tolminskem ribiškem okolišu. Tu se je sestal s tamkajšnjim direktorjem Tomom Sotenškom, ki je goste seznanil s stanjem v ribogojstvu. Slednje se je tako kot tudi številne druge panoge zaradi epidemije covid-19 prav tako znašlo v težavah. Eden od razlogov se med drugim skriva v nezmožnosti prodajanja rib javnim zavodom. Minister Podgoršek si je po srečanju ogledal njihov največji obrat na Tolminki, kjer poleg avtohtonih ribjih vrst (soška postrv in jadranski lipan) vzrejajo tudi šarenko in zlatovščico – nekatere za poribljavanje, druge pa za konzum.

Kmalu sestanek s ključnimi odločevalci in kmeti
Naj za konec omenimo še to, da bo tukajšnja LAS v bližnji prihodnosti sklicala sestanek z vsemi ključnimi odločevalci in v nadaljevanju z zainteresiranimi kmeti, ki bi lahko na območju LAS (občine Bovec, Kanal, Kobarid in Tolmin) pripomogli k hitrejši vzpostavitvi »ekodoline«. Ta bi se v nadaljevanju nato povezala s sosednjimi območji (LAS s CILJem in LAS v objemu sonca) ter tako morda že v novem programskem obdobju uresničila zamisel o ekoregiji.

_{Foto: Greta Černilogar
Vira: 1. VOLARIČ KARLO, Tanja. Minister za kmetijstvo podpira uvedbo ekološke regije v Posočju. Občina Tolmin. Objavljeno na spletni strani Občine Tolmin. | priponka | 2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Minister dr. Podgoršek v Goriški regiji o razvojnih načrtih v regiji ter posledicah epidemije covid-19. Objavljeno na spletni povezavi MKGP. | priponka |}

Zanimanje za nov skupni projekt izkazalo 11 članov LAS

2. 2. 2021

Kdor spremlja našo spletno stran, bo vedel, da je lokalna akcijska skupina LAS Dolina Soče, svoje člane in drugo zainteresirano javnost iz občin Bovec, Kanal od Soči, Kobarid ter Tolmin, v začetku januarja obvestila, da so s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) na voljo dodatna nepovratna sredstva. Čas za oddajo projektnih predlogov in pobud potencialnih partnerjev se je iztekel 22. januarja.

Po besedah Grete Černilogar, vodje LAS Dolina Soče, »je kar enajst članov LAS zaznalo priložnost sodelovanja v še enem skupnem projektu LAS. Predvsem nas veseli to, da potencialni kandidati prihajajo iz prav vseh urbanih naselij, ki so upravičena do nepovratnega denarja iz ESRR.« To pomeni, da se utegnejo nove projektne aktivnosti izvajati tako v Bovcu, kot v Breginju, Desklah, Kanalu, Kobaridu, Mostu na Soči, Podbrdu in Tolminu.

Na osnovi danih pobud oziroma projektnih predlogov bo LAS Dolina Soče, ki deluje pod okriljem Posoškega razvojnega centra, pripravila spremembo strategije lokalnega razvoja (SLR). Dodatna razpoložljiva sredstva bodo, kot je bilo predlagano v pozivu, umeščena na tako imenovan Ukrep 3: Razvoj in trženje novih dejavnosti, znanj, produktov v kmetijstvu in akvakulturi.

Po oddaji omenjene spremembe na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) bo sledila priprava skupnega projekta LAS. »V kolikor bodo razmere dopuščale, bomo z vsemi zainteresiranimi sklicali sestanek v živo. V nasprotnem primeru pa se bomo usklajevali oziroma dogovarjali posamično po posameznih urbanih naseljih,« je še pojasnila vodja LAS.

Na vprašanje, kdaj naj bi se začel projekt izvajati, Sandra Kemperle, odgovorna za izvajanje ESRR projektov na LAS Dolina Soče, odgovarja, da gre za nekoliko daljši postopek, saj bo vanj vpletenih različni akterji. Po njenih besedah se bo projekt pripravljal predvidoma med aprilom in avgustom letos. »Šele, ko bo izbran in potrjen s strani pristojnih organov LAS, ga bomo lahko poslali v dokončno potrditev na MGRT, tako da bi ga lahko začeli izvajati v januarju prihodnje leto.« Ob tem še pove, da se bo projekt zaključil nekje v prvi polovici leta 2023.

_{Foto: StockSnap (Pixabay)}

Pogosto zastavljena vprašanja na račun ESPR (»FAQ«)

12. 1. 2021

Lokalna akcijska skupina LAS Dolina Soče je vse do programskega obdobja 2014–2020 nepovratna sredstva za razvoj podeželja črpala deloma iz nacionalnih, deloma pa evropskih finančnih virov – natančneje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). V omenjeni finančni perspektivi pa je prvič dobila priložnost, da nepovratna sredstva pridobi tudi iz (takrat za nas povsem novega) Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR), ki mu krajše pravimo kar ribiški sklad. Zato tudi ni čudno, da nam so nam mediji prav na račun dejavnosti, ki jih podpira ta sklad, zastavili največ vprašanj. Zato sem ob pomoči kolegic na LAS Dolina Soče Grete Černilogar, vodje LAS, in Mete Pajer, strokovne sodelavke, pripravila nekaj odgovorov na najpogostejša vprašanja, ki nam jih zastavljajo predstavniki sedme sile.

Za kakšne projekte je šlo?
Mnogi so sprva menili, da se lahko prijavijo le s projekti, ki so neposredno povezani z ribogojstvom oziroma ribištvom. A temu seveda še zdaleč ni tako, saj vedno sledimo mnogo širšim trajnostno naravnanim ciljem, ki smo si jih zastavili v strategiji lokalnega razvoja LAS Dolina Soče. Kot se je izkazalo, je bila bojazen, da prijavitelji ne bi znali izkoristiti potenciala, ki ga prinaša ta sklad, odveč. Odziv na zadnji javni poziv, ki smo ga pripravili konec januarja lani, je bil namreč rekorden. Pričakovali smo največ pet vlog, na koncu pa smo jih prejeli še enkrat toliko. Še bolj pa smo bili zadovoljni, ko smo ugotovili, da so vsebine prijavljenih projektov resnično bogate in pestre. To je za nas dokaz, da smo prijavitelje uspešno animirali do te mere, da so prepoznali možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev tudi na ribiškem skladu.

Koliko projektov ste izvedli s pomočjo ESPR?
Skupaj imamo odobrenih 18 projektnih vlog. V prvem sklopu smo dobili odobritev za izvedbo 8 projektov, ki so že zaključeni, medtem ko se ostalih devet še izvaja.

Kako uspešni ste bili pri črpanju nepovratnega denarja iz ESPR?
O uspešnosti črpanja nepovratnega denarja iz ESPR v programskem obdobju 2014–2020 bomo lahko govorili šele konec junija 2023. Takrat se namreč izteče rok za izvedbo še zadnjih projektov in posledično oddaja zahtevkov za povračilo sredstev. Na račun že zaključenih projektov pa smo do danes dobili izplačanih dobrih 38 odstotkov nepovratnih sredstev iz tega naslova.

Kakšen je bil namen posameznih projektov?
Namen je vedno isti – tudi ko je govora o projektih, sofinanciranih iz ESPR. V strategiji lokalnega razvoja smo si namreč za programsko obdobje 2014–2020 zastavili cilje oziroma smernice, ki se vežejo na:
– ohranjanje obstoječih in ustvarjanje novih delovnih mest;
– ohranjanje in izboljšanje stanja naravne ter kulturne dediščine;
– spodbujanje zdravega in aktivnega življenjskega sloga;
– izboljšanje pogojev za ranljive skupine (npr. mladostnike, starostnike, brezposelne …).
In ne glede na to, iz katerega vira se projekti financirajo – v našem primeru so to, kot že rečeno, kar trije evropski skladi –, morajo rezultati projektov vedno prispevati k
uresničevanju najmanj ene od zgoraj naštetih smernic. Seveda pa je toliko bolje, če lahko z enim projektom dosegamo več ciljev hkrati.

Kaj ste v teh projektih delali in kakšni so rezultati?
Naj omenimo le nekaj dejavnosti, ki so se do sedaj že izvedle:
– v vasici Kal Koritnica je zrasel nov turistični objekt (Ribiška hiša), kjer se je v zgornji etaži uredilo prostor za izobraževanja, delavnice in druženje vaščanov skupaj s pripadajočimi sanitarijami in kuhinjo;
– v Kobaridu se oživlja staro ribogojnico, v kateri nameravajo v nadaljevanju urediti tudi prostor za laboratorijske delavnice na temo spoznavanja soške postrvi;
– izvedlo se je kup kuharskih delavnic z različnimi kuharskimi mojstri, septembra pa bo izšla tudi knjižica receptov z ribjimi jedmi, v kateri bo izbor najboljših receptur iz omenjenih delavnic;
– izobrazilo in senzorično se je usposobilo prve ocenjevalce ribjih izdelkov;
– izvedlo prvo ocenjevanje ribjih izdelkov na slovenskih tleh;
– pripravilo delavnico za osnovnošolce na temo muharjenja;
– izdelalo film o naravnih lepotah Soče ter njenih dejavnostih ter življu;
– nastalo je nekaj novih, inovativno pripravljenih in tržno zanimivih ribjih izdelkov itd., obeta pa se nam tudi nova učna pot ob Tolminki …

Kakšna je bila finančna struktura projektov in koliko EU sredstev ste dobili s pomočjo inštrumenta CLLD?
Skupaj smo imeli iz tega naslova na voljo slab milijon in 400.000 evrov (točen znesek: 1.383.984,59 €). To je skoraj enkrat več denarja, kot nam je bil na razpolago pri ostalih dveh evropskih skladih. Vsekakor računamo, da bomo do izteka uspešno porabili vsa razpoložljiva sredstva. A o tem bomo lahko govorili šele takrat, ko bodo vsi projekti zaključeni in bodo prijavitelji ter projektni partnerji za opravljeno delo prejeli obljubljena sofinancirana nepovratna sredstva.
Čeprav se morda zdi komu omenjeni znesek visok, naj povemo, da se je glede na končno število zainteresiranih izkazalo, da denarja le ni dovolj za vse izražene potrebe. Posledično se je pri eni od vlog tokrat pri nas prvič pripetilo, da je upravni odbor vse do konca leta 2022 preložil odločitev o sofinanciranju. To pomeni, da bo LAS Dolina Soče počakala na morebitna dodatna razpoložljiva sredstva, ki jih bo zagotovilo AKTRP. Tako se bo lahko projekt Muharjenje na jezeru na Mostu na Soči začel izvajati le pod pogojem, če se izkaže, da bo na voljo še kaj denarja.

Kako naprej?
Na LAS Dolina Soče se postopoma že pripravljamo na novo programsko obdobje 2021–2027. V ta namen bomo na celotnem območju, ki ga pokrivamo, začeli z izvajanjem delavnic, kamor bodo vabljeni vsi ključni akterji: krajevne skupnosti, društva, druge zainteresirane fizične in pravne osebe ter podjetja … S skupnimi močmi bomo začrtali nove strateške smernice, določili prioritetna področja ter sooblikovali strategijo lokalnega razvoja, ki bo služila kot podlaga za pridobitev novih razpoložljivih sredstev v okviru nove finančne perspektive.

Promocijski film Ribe – naravni zaklad doline Soče

8. 1. 2021

Dragi ljubitelji narave, vodnega življa in gurmani,

pred vami je šest in pol minutni dvojezični promocijski film z naslovom Riba – naravni zaklad doline Soče, v katerem glavne vloge pritičejo prav ribjemu življu naše doline. Avtor Blaž Močnik nam s snemalno ekipo, ki jo sestavljajo Andrej Rutar, Ciril Mlinar in Dryflystories, obenem predstavlja tudi posamezne ribogojce in gostince, ki svojo dejavnost opravljajo na območju lokalne akcijske skupine LAS Dolina Soče, se pravi na Bovškem, Kanalskem, Kobariškem in Tolminskem.

Kot boste lahko ugotovili, gre za pravcate vodne zaklade, ki se jih še vedno premalo zavedamo. S kakovostno vzrejo slovenskih rib na trgu se ne zagotavlja le prehranska varnost prebivalstva, ampak se zvišuje tudi konkurenčnost ribiškega sektorja in hkrati razvija visoka kulinarika. Pa kaj bi vam pravili! Saj poznate tisto: »Zdrava riba – zdrav kot riba. Konkurenčen ribič – zadovoljen potrošnik.«

Zato vsem skupaj želimo, da bi se dobra ter kakovostna slovenska riba večkrat znašla na naših krožnikih. Pri tem pa naj vam pomagajo kulinarični namigi za pripravo ribjih jedi, ki smo jih za vas pripravili v sodelovanju s priznanimi kuharskimi mojstri. Recepte najdete v dveh knjižicah, ki sta širši javnosti na voljo tudi v e-različici, in sicer na naši spletni strani (tukaj).

Film je nastal v okviru projekta »Ocenjevanje ribjih izdelkov«, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo in Republika Slovenija. Za vsebino je odgovoren LAS Dolina Soče, vodilni partner projekta. Organ upravljanja, določen za izvajanje Operativnega programa za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.