Turistično društvo Kanal ob Soči in Občina Kanal ob Soči sta v nedeljo vabila v Kanal. Tu je na trgu potekal Ribiški praznik, ki se je, kot ribičem pritiče, začel z ribolovom. Na programu je bil namreč lov na klena. Ta sladkovodna riba, ki jo stroka pozna tudi pod imenom Leuciscus cephalus cephalus, prihaja iz družine krapovcev. V Sloveniji ga navadno najdemo v pasu postrvi, lipana, mrene in ploščiča. Sicer pa tudi to ribjo vrsto ogroža regulacija rečnih tokov, ki mu uničuje drstišča in organska onesnaženost vodotokov. Na račun ulova v okviru ribiškega praznika so organizatorji podelili sedem priznanj, in sicer Francu Komacu za 1. mesto in hkrati za ulov najdaljšega klena, Milovanu Gregoriču za 2. mesto in Milenku Fikfaku za 3. mesto, ki je hkrati prejel tudi priznanje za najstarejšega udeleženega ribiča v tem ribolovu. Dva priznanja pa je prejela še Ela Krpan, in sicer za najribičko in hkrati tudi najmlajšega ribiča tega dne.
Po ribolovu, ki ga so ga svečani podelitvi priznanj in nagrad najuspešnejšim ribičem je sledilo družabno srečanje ob zvokih ansambla Ikebana. Obiskovalcem so bile na voljo tudi stojnice s hrano in pijačo ter drugo lokalno ponudbo. Gostje pa so si lahko ogledali tudi stalno razstavo na temo ribištva, ki je svoje mesto našla v kletnih prostorih gotske hiše.
Organizatorji so ribolov na klena pripravili v sodelovanju z Ribiško družino Soča iz Nove Gorice.
Tako razstava, ki je bila uradno odprta aprila letos, kot dogodek sta bila pripravljena v sklopu projekta Promocija ribištva na Kanalskem (ProRibKA). Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Več o projektu si lahko preberete tukaj.
Drugi del Ribiškega praznika je potekal v družabnem duhu ob okusni ribiško obarvani hrani in zvokih ansambla Ikebana.
Na javni tribuni, ki je potekala pred letom dni, je arhitekt mag. Tomaž Krušec Tolmincem predstavil rezultate večmesečnih delavnic. Do njih je prišel v sodelovanju z ekipo strokovnjakov in lokalnega prebivalstva. V okviru projekta Oživljanje starega mestnega jedra Tolmina so iskali rešitve, kako urediti najstarejši del Tolmina. Z rešitvami so si ga želeli napraviti bolj privlačnega ne le za prebivalce, ampak tudi obiskovalce. Nosilka projekta je Občina Tolmin, projektni partner pa Posoški razvojni center.
A zgodba s tem še ni končana. Včeraj smo bili namreč priče novi ulični razstavi z naslovom Variantne rešitve za urejanje starega mestnega jedra Tolmina. Uradno odprtje se je odvilo v popoldanskem času, in sicer v sklopu dogodkov Tminskega poletja. Tako si lahko poslej na zunanjih panojih ob tolminski tržnici ogledamo celovit koncept zamisli arhitektov o urejanju tega najstarejšega dela Tolmina. Po uvodnem nagovoru župana Občine Tolmin Uroša Brežana je možne rešitve za urejanje starega mestnega jedra zbranim predstavil Krušec, ki je že lani skupaj s sodelavci izdelal tudi zajeten istoimenski dokument, ki si ga lahko ogledate tukaj.
Po razstavi so se obiskovalci razstave nato preselili še v Tornijevo dvorano. Tu je organizator, Občina Tolmin, naredila korak naprej in v družbi arhitekta Roka Klanjščka še konkretneje predstavila ureditev tega dela Tolmina v prihodnje.
Projekt Oživljanje starega mestnega jedra Tolmina je bil pridobljen na javnem pozivu LAS Dolina Soče. Predvidoma se bo zaključil sredi oktobra letos, sofinancirata pa ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Pred štirimi leti je Sloveniji na pobudo Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) uspelo pritegniti pozornost svetovne javnosti na račun seznanjanja s pomembnostjo obstoja čebel na našem planetu. Predlog, da bi enkrat letno obeleževali Svetovni dan čebel (“World Bee Day”), so soglasno podprle vse članice OZN. Od takrat dalje 20. maja (na dan, ko se je leta 1734 rodil pionir sodobnega čebelarstva Anton Janša), tako čebelam, kot čmrljem in drugim opraševalcem, ki nam pomagajo zagotavljati hrano in ohranjati zdravo okolje ter biotsko raznovrstnost, posvečamo več pozornosti.
Ob tej priložnosti je Boštjan Noč, predsednik ČZS, dejal, da “letos še bolj velja, da čebele brez čebelarjev enostavno ne bi preživele. Zato ob letošnjem 20. maju čebelarski pozdrav NAJ MEDI dopolnjujemo z gasilskim pozdravom NA POMOČ. In sicer 2x NA POMOČ. 1. NA POMOČ čebelam! Za to bomo poskrbeli čebelarji z oskrbo čebel 2. NA POMOČ čebelarjem!”
Na pomoč čebelam pa smo na Svetovni dan čebel priskočili tudi na LAS Dolina Soče, ki si prav tako po svojih močeh prizadevamo pomagati tem izjemno pomembnim in koristnim žuželkam. Danes na primer s tem poučnim prispevkom, v preteklosti pa tudi tako, da z veseljem podpiramo vsakršne tovrstno naravnane projekte. Tako se je na primer v sklopu projekta Jej lokalno v Tolminu nastal čisto novi učni čebelnjak. Zanj gre zahvala prijavitelju projekta Posoškemu razvojnemu centru in ostalim projektnim partnerjem (Društvu Samooskrba Kobarid in OŠ Bovec s Čebelarskim društvom Tolmin na čelu).
In kako lahko čebelam in ostalim opraševalcem pomagamo posamično? Zagotovo tako, da jim podarimo rože – namig o tem, kakšnega cvetja se bodo najbolj razveselile, najdete na priloženi sliki, ki smo si jo izposodili na FB strani Zelišča Salvia.
Na pobudo koordinatorke za CLLD Slovenija Aline Cunk Perklič, sicer zaposlene v kabinetu kmetijskega ministra, je tako kot drugod po Sloveniji tudi v Zgornjem Posočju potekal delovni sestanek, ki je bil sklican predvsem na račun pridobivanja povratnih informacij iz terena, in sicer na podlagi izkušenj pri izvajanju pristopa LEADER/CLLD. Srečanje je potekalo pod okriljem lokalne akcijske skupine LAS Dolina Soče, in sicer deloma v živo, deloma pa na daljavo (prek zoom povezave).
Skupno se je sestanka, ki je 13. maja potekal v prostorih Posoškega razvojnega centra, udeležilo 16 predstavnikov nevladnega, ekonomskega in javnega sektorja, in sicer:
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: dr. Bety Breznik iz direktorata za hrano in ribištvo, in Andreja Trček, pisarna LEADER/CLLD,
Občina Bovec: župan Valter Mlekuž, sicer tudi predsednik LAS Dolina Soče, in mag. Cecilija Avsenik, višja svetovalka za gospodarstvo in razvoj,
Občina Kobarid: Tomaž Skočir, svetovalec župana za gospodarstvo, kmetijstvo, turizem,
Občina Tolmin: župan Uroš Brežan in Janja Bičič, vodja oddelka za gospodarstvo, negospodarstvo in finance,
Občina Kanal ob Soči: Nika Testen, koordinatorka projektov LAS,
Posoški razvojni center: Simon Škvor, direktor, Greta Černilogar, vodja LAS Dolina Soče, in Tatjana Šalej Faletič, odgovorna za odnose z javnostmi,
Javni zavod za turizem Doline Soče: Vilijam Kvalić, direktor,
Javni zavod Triglavski narodni park: Davorin Koren, vodja oddelka za trajnostni razvoj,
Turistična zveza Gornjega Posočja: Aljoša Križnič, predsednik,
KTT Društvo Baška dediščina: Alenka Zgaga, predsednica,
Ribogojnica Libo: Suzana Jan, predstavnica gospodarskega sektorja za LAS Dolina Soče.
Slednji smo izpostavili prednosti in pomanjkljivosti tako imenovanega pristopa od spodaj navzgor, naša opažanja pa bo medresorska delovna skupina CLLD 2021–2027, ki jo sestavljajo predstavniki vseh v CLLD vključenih skladov (EKSRP, ESPR, ESRR in po novem tudi ESS), v nadaljevanju s pridom uporabila pri pripravi na aktualno finančno obdobje ter s tem povezanimi programskimi dokumenti.
Ob koncu sta Cunk Perkličeva in Breznikova iz kmetijskega ministrstva zbranim postregli še z nekaj ključnimi informacijami za novo programsko obdobje. Konec delovnega obiska pa si je gostja v družbi Grete Čenilogar in Davorina Korena v Drežnici ogledala še mesno predelovalni obrat Sočna, ki sodi med številne rezultate projekta REVITUM in velja za primer dobre prakse.
Ste že slišali za »Sočno«? Gre za sorazmerno novo blagovno znamko, pod katero Društvo rejcev drobnice Zgornjega Posočja trži svoje mestne izdelke. Čeprav veliko članov drobnico vzreja tudi posamično, pri čemer se v času sezonskega pašništva poslužujejo predvsem tradicionalnega planinskega pašništva, pa v sklopu društvenih dejavnosti vzrejajo še lastni trop ovac. Ta trenutno po besedah predsednika društva Milana Kalčiča poleg jagenjčkov šteje 106 odraslih živali, ki se v glavnem pasejo na najetih površinah na območju Kuka, v zaledju Livških Raven, pa tudi na Planji. Tu lahko skladno z dogovorom svoje živali pasejo prav vsi zainteresirani rejci, ki so člani društva.
Mesno predelovalni obrat – še en konkreten rezultat projekta REVITUM Prav pašne površine na Kuku so člani društva uredili in ogradili s pomočjo projekta Revitalizacija prostora in uma (REVITUM). A to še zdaleč ni edini doprinos k njihovi dejavnosti. Naj spomnimo, da so v sklopu istega projekta poskrbeli tudi za ponovno oživitev objekta v Drežnici. V sodelovanju z Občino Kobarid so od Kmetijske zadruge Tolmin odkupili zemljišče in objekt, kjer je bila nekoč trgovina. Medtem ko je kobariška občina odkupila prostore v zgornji etaži, pa so člani društva rejcev drobnice odkupili pritlične prostore, kjer so uredili mesno predelovalni in prodajni obrat, ki deluje dobro leto. Celotna vrednost naložbe, ki je obsegala stroške nakupa, adaptacijskih del, nadzora in nabave opreme, je skupno znašala okoli 148.000 evrov. Od tega sta oba projektna partnerja, tako občina kot omenjeno društvo rejcev drobnice, za izvedene dejavnosti že pridobila 85-odstotni delež nepovratnih sredstev Republike Slovenije in Evropske Unije iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), kar je skupno naneslo nekaj manj kot 100.500 evrov. Lokalna akcijska skupina LAS Dolina Soče, ki deluje pod okriljem Posoškega razvojnega centra, je kot prijaviteljica projekta REVITUM, v katerem so sicer sodelovali še drugi projektni partnerji, upravičeno ponosna in zadovoljna z rezultati skupnih prizadevanj, ki se še kako dobro kažejo tudi po zaključku projektnih aktivnostih. V tem primeru celo tako zelo dobro, da se »gušta« ob pogledu na tu predelane suho mesne izdelke, zagotovo ne manjka.
Obrat je namenjen vsem živinorejcem in lovcem iz naše doline Kot pravi član društva Davorin Koren, v naši dolini potenciala za pridelavo kakovostnih mesnih izdelkov ne manjka. V Zgornjem Posočju se po njegovih besedah trenutno vzreja okoli 10.000 glav drobnice. Od tega člani društva (brez društvenega tropa) posamično vzrejajo približno 2.500 ovac in koz. A obrat sam po sebi ni namenjen le predelavi društvenega mesa. Koren poudarja, da je bil urejen tudi za individualne potrebe članov društva rejcev drobnice in vse ostale živinorejce v naši dolini; nenazadnje tudi lovce. »Prednost obrata pa je tudi razkošju konfekcioniranja in zorenju svežega mesa, kar živinorejcem med drugim omogoča bistveno lažjo direktno prodajo lokalnim gostincem, potrošniku pa nudi doživetja mesnih slasti.« Emil Skočir, ki opravlja delo mesarja obrata, ob tem pove, da so kupcem trenutno na voljo ovčji, svinjski in mešani »šalami«, v zorilnici pa že čakajo tudi pršuti in rolane pancete, ki bodo zainteresiranim na voljo čez nekaj mesecev. Na vprašanje, kdaj so ovčji izdelki upravičeni do tovrstnega poimenovanja, Skočir pojasnjuje, da morajo v tem primeru mesnine vsebovati več kot 35 odstotkov ovčjega mesa. Ob tem pa že na glas razmišlja, da bi v prihodnje razmerje v prid ovčetini povečal in ji namesto preostalega deleža svinjine dodal le slanino ter s tem ovčjim izdelkom še bolj upravičil ime.
Kako do izdelkov? Kot je zagotovil predsednik društva rejcev drobnice Kalčič, bodo na spletni strani društva (tukaj) v prihodnje poskrbeli tudi za objavo cenika njihovih izdelkov. Do takrat pa zainteresiranim kupcem predlaga, da se obrnemo na Emila Skočirja (telefon: 041-724-885), s katerim se lahko že v naprej dogovorimo za želeno količino (te so sicer omejene), ceno in načinom prevzema – slednji je mogoč tudi v predelovalnem obratu Sočna, kjer imajo manjši prostor za direktno prodajo. Ob tem pa še namig, da se cene posameznih salam, ki po kosu tehtajo med 0,33 in 0,40 kg, gibljejo okoli osem evrov za svinjski »šalam« in okoli deset evrov za ovčji.
Za konec pa naj omenimo še to, da se izvajalci sicer uspešno izvedenega projekta predelave mesa srečujejo tudi z manj prijetnimi dogodki, ki so posledica napadov velikih zveri na drobnico, kar ogroža uspešnost reje in posledično predelave tovrstnih kakovostnih izdelkov. A to je že druga zgodba, o kateri se bo zagotovo še govorilo – če prej ne, ko se začne nova pašna sezona, ki je tako rekoč pred vrati …
Foto: Milan Kalčič (obrat) in Jernej Bric (izdelki)
