Center za socialno delo – enota Tolmin je to poletje pod okriljem počitniškega programa letošnjim udeležencem med drugim približal tudi dve avtohtoni ribji vrsti. Dve skupini otrok in mladostnikov, starih od šest do 15 let, sta v sklopu tematskih delavnic že odkrivali življenje v Soči in njenih pretokih. Zadnja skupina ena pa se bo s to tematiko soočila konec avgusta. V sodelovanju s tolminsko Ribogojnico Faronika in Ribiško družino Tolmin so/bodo mladi spoznali soško postrv in jadranskega lipana.
Počitniški program Uživaj dan in ne bodi sam! je letošnjim udeležencem ponudil tudi nove poučne vsebine.
Predstavitev je potekala v okviru projekta NovaRiba, s katerim želijo v omenjeni tolminski ribogojnici, ki je prijaviteljica projekta, s pomočjo ribjih izdelkov spodbujati lokalno samooskrbo. S projektnimi dejavnostmi zato na trg postopoma uvajajo nov produkt in s tem spodbujajo lokalno samooskrbo z ribjimi izdelki prek kratkih dobavnih verig na področju akvakulture. Poleg tega na terenu predstavljajo že obstoječ lasten asortiman, ki besedah direktorja ribogojnice Toma Sotenška prispeva k širši uporabi produktov iz lokalnih surovin in tradicij, in ima velik tržni potencial tako pri lokalnemu prebivalstvu kot tudi domačih in tujih gostih. »Nekateri naši ribji produkti so sicer že nekaj časa prisotni na lokalnem trgu, a kupcem še vedno premalo poznani. Zato bomo končnemu uporabniku in lokalnim gostincem naše izdelke skušali približati s pomočjo urejene celostne grafične podobe, nove spletne strani in terenske raziskave trga. Ob tem vzpostavljamo tudi testne skupine, ki senzorično ocenjujejo nov produkt in podajo rezultate, ki nam služijo kot osnova za nadaljnji razvoju asortimana.« Pojasnil je še, da so proizvodi ribogojnice Faronika namenjeni končnemu kupcu, ki slednje dobi bodisi v lokalnih trgovinah bodisi v širšem slovenskem prostoru.
Spoznavanje rib in ribjih izdelkov tolminske ribogojnice Faronika, ki je v lasti Ribiške družine Tolmin.
»Naše stranke so tudi različni javni zavodi (vrtci, šole, domovi za upokojence), pa tudi lokalni gostinci, prek katerih lahko naše ribe in izdelke pokušajo tudi turisti,« še pojasnjuje Sotenšek. Nov proizvod bo, kot je še poudaril, postal in ostal del stalne ponudbe tudi po zaključku projekta. Kupcem bo na voljo porcijsko v trgovinah, v večjih količinah pa ga bodo lahko dobili po predhodnem naročilu. Sicer pa projekt NovaRiba Faroniki prinaša še en pomemben vidik. Uspešno izpeljane dejavnosti ne bodo namreč prispevale le k povečanju prodaje asortimana ribogojnice, ampak bodo posredno vplivale tudi na ohranjanje obstoječih delovnih mest. Ob tem naj povemo še to, da namerava Ribogojnica Faronika, katere lastnica je Ribiška družina Tolmin, svoje izdelke vključiti tudi v kolektivno blagovno znamko »Iz Doline Soče«, ki se razvija iz še enega ribjega projekta – RIBAsador. Tega je v sodelovanju s Posoškim razvojnim centrom prijavil Javni zavod za Turizem Dolina Soče
In če se za konec za hip vrnemo nazaj k mladim udeležencem počitniškega programa, naj povemo še to, da so ti na terenu prejeli tudi učne liste o jadranskem lipanu, ki so nastali v okviru projekta Lipan v porečju Soče, ki vam ga bomo podrobneje predstavili v avgustu.
Lipan v porečju Soče je še en v vrsti ribiško obarvanih projektov, dobljenih na javnem pozivu LAS Dolina Soče.
Vse trije omenjeni projekti so bili pridobljeni prek javnega poziva LAS Dolina Soče, kar pomeni, da so prijavitelji s svojimi projekti uspešno kandidirali za pridobitev nepovratnega denarja, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in EU iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Po tem, ko je Varstveno delovni center (VDC) Tolmin prek poziva LAS Dolina Soče pridobil projekt Vrtiček in hortikulturna terapija, je iz nekoč povsem nefunkcionalnega zemljišča ob stavbi VDC nastal pravi mali vrtičarski raj. Za hortikulturno terapijo, izobraževanje in druženje urejen prostor je danes dostopen vsem – tudi gibalno in senzorno oviranim osebam. Na račun novih visokih gred in klopi z mizami se lahko prav vsi uporabniki VDC vključijo v ta terapevtski program.
Kot je pojasnila koordinatorka projekta Aleksandra Božič, hortikulturna terapija po eni strani vključuje urejanje vrtov in gojenje rastlin z namenom ohranjanja duševnega ter telesnega zdravja, po drugi pa tudi druženje. Gre za odlično kombinacijo gibalnih vaj in zaznavanja okolice (vonj, otip). Ob tem pa udeleženci ob pomoči zaposlenih zainteresiranim nudijo tudi voden ogled vrta z izobraževalnimi vsebinami (razlago hortikulturne terapije, uporabnostjo rastlin, predelavo in kulinariko …). Z vsem naštetim pridobivajo spretnosti, ki jim lahko prenašajo tudi v druga okolja.
Ob koncu projekta so pripravili tudi posnetek , s katerim nas popeljejo v čas, ko so v svoj vrt prvič zakopali lopato pa vse do danes, ko že žanjejo sadove dela svojih pridnih rok. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in EU iz EKSRP.
Lokalna akcijska skupina LAS Dolina Soče, ki deluje pod okriljem Posoškega razvojnega centra, vabi na javna posvetovanja o predlogu Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027. Posvetovanja, ki se bodo odvijala po terenu, organizira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).
V okviru tega želi MKGP prisluhniti vsakršnim pomislekom in morebitnim pripombam javnosti.
Lokacije posvetovanj, ki se bodo odvijali med 9.30 in 12. uro, so:
16. julij 2021: POSTOJNA (Kulturni dom Postojna, Gregorčičev drevored 2a, 6230 Postojna)
19. julij 2021: MORAVSKE TOPLICE (Terme Vivat, Ulica ob igrišču 3, 9226 Moravske Toplice)
20. julij 2021: NOVO MESTO (GRM Novo mesto, Sevno 13, 8000 Novo mesto)
21. julij 2021: CERKLJE NA GORENJSKEM (Kulturni dom Ignacija Borštnika, Trg Davorina Jenka 12, 4207 Cerklje na Gorenjskem)
22. julij 2021: LJUBLJANA (Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva ulica 101, 1000 Ljubljana)
27. julij 2021: PIVOLA (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Pivola 10, 2311 Hoče)
Registracija udeležencev bo potekala med 9.00 in 9.30.
Prijavite se lahko TUKAJ(Zaradi prostorske omejitve so predhodne prijave obvezne.)
Pri udeležbi je treba upoštevati veljavne omejitvene pogoje in priporočila NIJZ (zlasti pogoj PCT – prebolel, cepljen ali testiran).
Več o predlogu strateškega načrta si lahko preberete tukaj. Na povezavi tukaj, pa si je možno ogledati tudi posvet, ki je potekal 14. julija 2021 v Celju.
Pod okriljem lokalne akcijske skupine LAS Dolina Soče, katere upravljavec je Posoški razvojni center, se uresničujejo najrazličnejši projekti. Tako vam danes z zadovoljstvom predstavljamo še enega v vrsti mnogih rezultatov projekta Podeželje in dediščina v dolini Soče. Tokrat gre za sodelovanje s Kobariškim muzejem, našim projektnim partnerjem, ki je poskrbel za nov promocijski film. Ob pomoči produkcijske hiše VIZUALIST je tako nastal film Nikoli ne pozabi grozot 1. svetovne vojne.
Kot je pojasnil direktor Kobariškega muzeja Martin Šolar, se je v času covid-19 izkazalo, da so elektronski mediji še kako potrebni in pomembni. “Zato smo naredili 360° ogled muzeja in pripravili promocijski filmček, ki smo ga včeraj delili na naši spletni strani. Ampak, da ne bo pomote – to ni nadomestilo za ogled muzeja. To je povabilo k ogledu muzeja, pa tudi Poti miru in celotne doline Soče,” je še dodal Šolar.
Vodilni partner tega skupnega projekta (več o njem tukaj) je LAS Dolina Soče. Ta projektne dejavnosti pelje v sodelovanju s kar devetimi partnerji. Poleg že omenjenega Kobariškega muzeja v projektu sodelujejo še:
Društvo rejcev drobnice Bovške,
Kulturno tehnično turistično društvo Baška dediščina,
Mlekarna Planika predelava mleka d.o.o. Kobarid,
Občina Kanal ob Soči,
Občina Tolmin,
Planinsko društvo Kobarid,
Posoški razvojni center in
Tolminski muzej.
———————————————————————-
Promocijski film je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje (CLLD). Za vsebino pa je odgovoren Kobariški muzej d.o.o. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Dva julijska dneva v Trenti lahko človek doživi na mnogo načinov. Na primer tako, kot so ju doživeli udeleženci letošnjega posveta vseh slovenskih LAS in srečanja članov Društva za razvoj slovenskega podeželja (DRSP). Ti so na pristen način odkrivali del območja lokalne akcijske skupine LAS Dolina Soče, se izobraževali in širili obzorja. Ob tem so se spletala nova poznanstva in hkrati kopičile tudi nove projektne ideje. Zahvala za to gre glavnemu organizatorju DRSP, na pobudo katerega se je letošnje srečanje odvijalo na Bovškem. Osrednja tema tokratnega posveta, se je navezovala na povezovanje naravnih, kulturnih in urbanih potencialov. Delovno srečanje pa je nudilo tudi priložnost za usklajevanje stališč in pripravo skupnih predlogov za izvajanje pristopov LEADER/CLLD v prihodnjem programskem obdobju.
Delovno srečanje
Uvodoma sta 44 udeležencev nagovorila predsednik DRSP Aleš Zidar in predsednik LAS Dolina Soče Valter Mlekuž, sicer župan Občine Bovec. Sledila je predstavitev gostujoče LAS, ki deluje pod okriljem Posoškega razvojnega centra (PRC). Vodja LAS Dolina Soče Greta Černilogar je zbranim predstavila številne zanimive projekte, s katerimi na tem območju povezujejo različne potenciale. Ob tem je poudarila pomen nepovratnih LEADER oziroma CLLD sredstev, brez katerih si razvoj na podeželju težko predstavljamo. V nadaljevanju so zbrani z zanimanjem prisluhnili tudi dvema predstavnikoma projektnih partnerjev, s katerimi so uresničili že mnogo projektov:
Davorinu Korenu, vodji oddelka za trajnostni razvoj v Javnem Zavodu Triglavski narodni park (TNP), in
Viljamu Kvaliću, direktorju Javnega zavoda za turizem Dolina Soče.
Oba, tako Koren kot Kvalić, sta na konkretnih skupnih LAS projektnih predstavila primere dobrih praks in odlično sodelovanje med različnimi partnerji. Gostje so tako z njuno pomočjo spoznali številne rezultate projektov:
V drugem delu srečanja so organizatorji v sodelovanju z gostitelji pripravil izbor primerov dobrih praks z ogledom na terenu. Te so uresničili s pomočjo nepovratnih CLLD sredstev oziroma finančnih virov iz vseh treh evropskih skladov. Ogledali in spoznali so:
Ribiško hišo, za katero sredstva so pridobili na ESPR;
Pot miru, ki je bila deloma financirana tako iz ESRR kot tudi iz EKSRP;
Muzej v Strgulčevi hiši, katerega zbirka je bila urejena in dopolnjena na račun sredstev iz EKSRP;
nov bazen Hotela Soča, ki je nastal v sklopu projekta Kulturno športni utrip BCa – ESRR. Z njim so kot del javno-zasebnega partnerstva omogočili plavalne užitke z nepozabnim pogledom na okoliške vršace;
lokalne dobrote (Bovški sir in sir Tolminc, šalame ter šalamine blagovne znamke Sočna …), izdelavo katerih so prav tako podprli s pomočjo projektov LAS, sofinanciranih iz EKRSP.
Čompe s skuto
Tisti, ki jim je ob koncu dneva ostalo še nekaj energije, so to s pridom izkoristili za nova doživetja v bovškem parku pustolovskih doživetij Srnica. Lokacija ni bila izbrana naključno, saj se park nahaja v neposredni bližini čudovitega slapa Virje. Ob tem ne moremo mimo dejstva, da sta se tudi pot in okolica slapa Virje uredili v sklopu projekta LAS – s sredstvi EKRSP.
Po okusni ekološki večerji je sledilo druženje ob zvokih mladega harmonikarja Mitja Arceta.
Drugi dan so se udeleženci posveta, ki so si dan poprej ogledali tudi izjemno zanimiv muzej v Info središču TNP Domu Trenta, podali še po delu Soške poti. Ta jih je vodila od izvira Soče nazaj do Doma Trente, kjer smo tudi prenočili. Tu se je srečanje v popoldanskih urah nato tudi zaključilo – seveda v želji, da se prihodnje leto ponovno snidejo.
Zahvala za okusno hrano gre tudi odličnemu kuharskemu in postrežnemu moštvu eko turistične kmetije Pri Plajerju, obema zgoraj navedenima glasbenikoma za super vzdušje ter šoferjema avtobusov, ki sta vseskozi potrpežljivo čakala na nas. In seveda vsem udeležencem resnično poučnega in prijetnega srečanja, ki se ga bomo še dolgo spominjali.
