Danes sta se predstavnici Posoškega razvojnega centra Greta Černilogar in Meta Pajer udeležili delavnice z naslovom »Spremljanje in vrednotenje Programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo ribištvo (ESPR) in akvakulturo v Republiki Sloveniji za obdobje 2021–2027« (Program ESPRA).
Drugi dan dvodnevnega srečanja je bila namreč organizirana posebna delavnica za vse obstoječe in potencialne lokalne akcijske skupine (LAS) za ribištvo, ki bodo v okviru Programa ESPRA 2021–2027 izvajala pristop CLLD. Ta je bila namenjena seznanitvi s sistemom spremljanja omenjenega programa in obveznostmi glede poročanja, v drugem delu pa so se udeleženci dotaknili tudi obveznosti vrednotenja programa.
Naj ob tem bralce naših novic spomnimo, da sodi LAS Dolina Soče, ki deluje pod okriljem Posoškega razvojnega centra, med tiste slovenske LAS, ki se lahko pohvalijo z izkušnjami pri črpanju sredstev iz ESPR. In prav zato je bila omenjena delavnica za nas še toliko bolj privlačna, saj si na Posoškem razvojnem centru prizadevamo, da bi tudi v novem programskem obdobju zadostili določenim kriterijem in posledično ponovno dobili zeleno luč za črpanje nepovratnih sredstev iz omenjenega evropskega sklada.
Dvodnevni dogodek je organiziralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Direktorat za hrano in ribištvo v sodelovanju s Famenet (»Fisheries and Aquaculture Monitoring, Evaluation and Local Support Network«), zunanjo svetovalno skupino Evropske komisije.
Posoški razvojni center, vodilni partner LAS Dolina Soče, bo v sodelovanju z Marijo Merljak v tednu, ki je pred nami, na tržnici BTC City organiziral promocijsko stojnico za lokalne ponudnike, ki v glavnem prihajajo iz doline Soče. Pod svojo streho bomo vzeli tudi kakšnega ponudnika iz bližine.
Gre za ponudnike, s katerimi v okviru različnih dejavnosti LAS Dolina Soče odlično sodelujemo že vrsto let. Pa si poglejmo, kdo se bo s svojimi pridelki in izdelki promoviral na praznični tržnici:
PONEDELJEK, 19. december 2022 Ekološka kmetija Cuder – Bovški sir Društvo Od od ovce do izdelka – volneni izdelki
»Program LEADER/CLLD je ena od slovenskih zgodb o uspehu, ki gradi na tradiciji umnega kolektivnega upravljanja s prostorom in življenjskimi viri. Celostni razvoj podeželja je vgrajen v pristop, ki temelji na lokalni pobudi,« so med drugim v Predgovoru nove publikacije iz zbirke GeograFF zapisali avtorji. Ti so se v omenjeni publikaciji dodobra posvetili in raziskali izvajanje pristopa LEDAER/CLLD na slovenskih tleh. Opažajo namreč, da »zaradi administrativnih ovir in tehničnih pomanjkljivosti nekateri ne prepoznajo izjemnega prispevka tega programa k razvoju podeželja.« Zato so seodločili, da podajo širši in poglobljeni pogled na podeželje ter z njim povezano upravljanje z razvojem ter tako prispevajo h krepitvi in vitalnosti slovenskega podeželja.
Naj spomnimo, da gre za dva pristopa, ki delujeta po načelu »od spodaj navzgor«.
Pristop LEADER spodbuja povezovanje in oblikovanje skupne razvojne vizije posameznikov, lokalne skupnosti, podjetij, društev in druge zainteresirane javnosti na nekem lokalnem območju, in sicer z namenom aktivnega sodelovanja pri njenem uresničevanju.
Pristop »Community Led Local Development« (CLLD), ki ga prevajamo kot »Lokalni razvoj, ki ga vodi Skupnost«, pa je nadgradnja pristopa LEADER. To metodo je državam članicam EU v izvajanje ponudila Evropska komisija, ki želi, da bi se pri povezovanju ukrepov in sredstev iz več EU strukturnih skladov hkrati dosegli multiplikativni učinki. Omenjena sredstva so dodeljena v izrecno upravljanje lokalnim akcijskim skupinam (LAS) – v našem primeru LAS Dolina Soče, ki deluje na območju občin Bovec, Kanal, Kobarid in Tolmin. Skladno z odločitvijo Slovenije lahko tako slovenski LAS, v kolikor zadostijo kriterijem, nepovratna sredstva črpajo iz treh različnih evropskih skladov: Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (ESPR), Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR).
Pod drobnogled vzeli tudi delovanje LAS Dolina Soče Pri nastanku omenjene monografije so pod drobnogled vzeli delovanje vseh LAS, ki so in še delujejo pri nas vse od vstopa Slovenije v EU. Poleg tega so izmed 38 aktualnih slovenskih LAS izbrali in podrobneje preučili 11 LAS, med katerimi je bila tudi LAS Dolina Soče. Kot ugotavljajo na strani 151, sodimo med tiste LAS, ki so ob prehodu v programsko obdobje 2014–2020 doživele največ sprememb. Ne le, da se je iz LAS za razvoj preimenovala v LAS Dolina Soče, deležna je bila tudi precejšnjih ozemeljskih sprememb. Njena površina se je s prehodom treh občin (Cerkno, Idrija in Nova Gorica) v druge LAS zmanjšala za več kot tretjino. Aktualno območje tako sedaj vključuje štiri občine (op.: ne pet, kot so pomotoma zapisali), in sicer Bovec, Kanal ob Soči, Kobarid in Tolmin. Poleg tega ugotavljajo, da gre s pokrajinskega in identitetnega vidika za razmeroma enotno regijo s specifičnimi razvojnimi problemi in izzivi.
Na straneh 150 in 151 so avtorji monografije analizirali tudi LAS Dolina Soče.
»V programskem obdobju 2007–2013 so na območju LAS za razvoj prevladovali projekti s prostorskimi učinki na več ravneh. Kar tretjina projektov je bila zasnovana tako, da so se posamezne točke povezale v mreže, projektne aktivnosti pa so imele širši prostorski učinek,« lahko še preberemo v analizi avtorjev, ki kot primer tovrstnega projekta navajajo projekt Podeželski elektronski vodič. Ta je ob podpori sodobnih tehnologij obiskovalcem omogočil uporabo številnih pohodniških poti. Med najznačilnejšimi primeri omenjajo tudi projekt Razvoj idrijske čipke in tržne znamke »Idria Lace«, katerega namen je bil povezati klekljarice in ostale ustanove ter posameznike, ki so dejavni na tem področju.
Pri analiziranju novega programskega obdobja avtorji ugotavljajo, da je LAS Dolina Soče ena tistih, ki finančna razvojna sredstva črpajo tako iz kmetijskega kot regionalnega in ribiškega sklada. »Definicija financiranja je pomembno vplivala na strukturo projektov/operacij in njihove prostorske učinke. Iz analize projektov glede na prostorske učinke je razvidno, da prevladujejo projekti, ki zasledujejo tako točkovne kot ploskovne učinke v podeželskem prostoru«. Med projekti, financiranimi iz ESPR kot dober primer izpostavljajo projekt Promocija muharjenja in ribiškega turizma v Posočju, ki prispeva k dodatni prepoznavnosti doline Soče in ohranjanju lokalne tradicije ribištva. Kot primer, ki prispeva k socialnemu razvojnemu vidiku, v monografiji omenjajo projekt DMC Občina Kanal ob Soči: Hiša dobre volje, za primer, ki dodaja vrednost k okoljsko-turističnemu vidiku upravljanja naravnega bogastva pa avtorji navajajo projekt Pristop k integriranemu rekreacijsko-ekološkemu upravljanju reke Soče.
Monografijo z naslovom Izvajanje pristopa LEADER/CLLD v Sloveniji je ob 20-letnici delovanja Društva za razvoj slovenskega podeželja v sklopu zbirke GeograFF pod zaporedno številko 26 izdala Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Minulo sredo se je v Ribiški hiši v vasi Kal – Koritnica v sklopu projekta BREKA 2 odvijala okrogla miza z naslovom “Pomen ribolovnega turizma za Posočje in vplivi turističnih aktivnosti na ribolov ter ribe”. Organizatorja Občina Bovec in Krajevna skupnost (KS) Kal – Koritnica sta v ospredje postavila vprašanja o ohranjanju Soče in njenega življa ter možnem vzpostavljanju ravnovesja med tukajšnjimi različnimi vodnimi športi. Povabljeni razpravljavci: Milan Berlot, predsednik Ribiške družine Tolmin, Marko Gradnik, profesionalni ribič in promotor ribolovnega turizma, Viljem Kvalić, direktor Zavoda dolina Soče, Tomo Sotenšek, direktor tolminske ribogojnice Faronika, in Blaž Zidarič, strokovni sodelavec Zavoda za ribištvo Slovenije, so se strinjali, da bi bilo dobro, če bi se na Soči čim prej vzpostavil nujno potreben red, saj je po njihovem mnenju pritisk na to reko dosegel vrhunec. Zato je pogovor med drugim tekel tudi o časovnem in številčnem omejevanju dejavnosti na Soči ter dvigu kakovosti ribolovnega turizma, ki pomembno prispeva k turistični ponudbi naše doline. Ribolov je namreč po mnenju udeležencev okrogle mize tista dejavnost, ki se jo bo tudi v prihodnje podpiralo in vključevalo v turistično ponudbo doline Soče, pri čemer bo treba razmišljati o promociji, usmerjeni k butičnemu turizmu. Dobro se namreč zavedajo, da sodijo ribiški turisti med petične goste, ki v dolino prihajajo tako v pomladnem kot jesenskem času in s tem vplivajo na podaljšanje turistične sezone.
V sklopu dogodka pa je bila dana tudi pobuda o izobraževanju uporabnikov reke Soče o ribiških vsebinah. Razpravljavci so poleg tega poudarili tudi nujnost sprememb in ustrezen red na Soči. Strinjali so se, da bi bilo treba spremeniti Odlok o določitvi plovbnega režima na reki Soči in na reki Koritnici, predvsem pa so si bili enotni glede povečanega nadzora na Soči in višjih kazni za črno kampiranje ter neustrezno parkiranje. Po besedah Kvalića je sicer nov akcijski načrt upravljanja športnih in rekreacijskih dejavnosti na območju Triglavskega narodnega parka že pripravljen in čaka na potrditev. Zagotovo pa bosta določene spremembe prinesla tudi na novo zasnovana zakona, in sicer Zakon o ohranjanju narave in Zakon o gostinstvu.
Poleg povabljenih gostov, ribičev in krajanov so se okrogle mize udeležili še bovški župan Valter Mlekuž, vodja projekta Ribiška hiša 2 (BREKA2) mag. Cecilija Avsenik ter sodelavki Posoškega razvojnega centra, predstavnici lokalne akcijske skupine LAS Dolina Soče, Greta Černilogar in Meta Pajer. Koordinatorka projekta Katja Mrakič, ki je okroglo mizo tudi vodila, je po koncu povzela, da »vse kliče po ureditvi razmer na reki Soči in zmanjšanju preobremenjenosti doline v poletnem času z dnevnimi obiskovalci ter turisti.«
Foto: Greta Černilogar in Milan Štulc
Projekt BREKA 2 sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Projekt Ribiška hiša 2 (BREKA2) je na javnem pozivu LAS Dolina Soče prijavila Občina Bovec v sodelovanju s KS Kal – Koritnica, sofinanciran pa je s strani Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR).
V zadnjem delu leta smo na lokalni akcijski skupini LAS Dolina Soče v sodelovanju s prijavitelji zaključili še štiri projekte:
Lesarji Doline Soče (vodilni partner: LAS Dolina Soče/Posoški razvojni center; projektni partnerji: Tolminski muzej, Občina Bovec, Občina Kanal ob Soči, Občina Kobarid in Občina Tolmin);
Ribiška hiša 2/Breka 2 (vodilni partner: Občina Bovec, projektni partner: Krajevna skupnost Kal – Koritnica);
Lipan v porečju Soče (vodilni partner: Ribiška družina Tolmin, projektni partner: Zavod za ribištvo Slovenije);
Nova Riba (vodilni partner: Faronika, ribogojstvo in ribištvo).
Zadnjim trem, ki so bili sofinancirani iz ribiškega sklada, bomo nekaj več pozornosti namenili v prihodnjem letu, ko bo na vrata potrkala nova ribiška sezona. O projektu Lesarji Doline Soče, ki je bil sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, pa smo sicer že poročali, naj pa vas ob tem spomnimo na katalog ponudnikov Lesarji doline Soče, ki ga je izdala in založila Občina Kobarid, brezplačno pa ga lahko dobite, če se obrnete na vodjo projekta Petra Domevščka iz Posoškega razvojnega centra (telefon: 031-409-012).
