S prihodom tehnološkega napredka se je kmetovanje korenito spremenilo. Kemični pristopi obdelave živil, podprti z uporabo kmetijskih strojev, so kmete po svetu navdušili do te mere, da je tako imenovano konvencionalno kmetijstvo malodane čez noč postalo najbolj razširjen model kmetijske proizvodnje na planetu. Zdelo se je, da sta produktivnost in ekonomska donosnost pri vzgoji poljščin in živinoreji z roko v roki nepremagljiva. A sčasoma so se začele kazati negativne posledice takšnega kmetovanja. Če je bila še pred dobrimi 20 leti eko miselnost le v glavah posameznikov, pa danes temu ni več tako. Želja po ponovnem dvigu kakovosti hrane se veča, a tudi trg se ne da. Kako torej naprej, so se spraševali udeleženci regionalnega foruma z naslovom »Ekološko kmetovanje v biosfernem območju Julijske Alpe kot temelj uspešnega gospodarjenja in oblikovanja ekoregije«.
Tega je zadnji dan v januarju v sodelovanju s Posoškim razvojnim centrom (PRC) in Kmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica organizirala Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije. Dogodek se je odvijal v prostorih Muzeja sirarstva v Kobaridu, beseda pa je, kot že rečeno, tekla o ekološkem kmetovanju, ki varovanje naravnih virov oziroma biotske raznovrstnosti povezuje s celovito uspešnim gospodarstvom za trajnostni razvoj Zgornjega Posočja.
Udeleženci so po pozdravnih nagovorih organizatorjev v prvem delu pregledali stanje in izzive ekološkega kmetijstva v Posočju, v drugem pa obravnavali pristope za razvoj ekološkega kmetovanja v okviru regionalnega sodelovanja (pristop EKO regije). Sledila je okrogla miza, kjer so se spraševali, kako naprej do EKO regije biosfernega območja Julijske Alpe (BO JA).
Kot je ob tem povedala naša sodelavka Greta Černilogar, vodja pilotnega projekta Vzpostavitev pogojev za EKO regijo BO JA, gre za enega »izmed ključnih strateških projektov, katerega smo se lotili z zavihanimi rokavi. Veliko priložnosti za razvijanje potencialov na področju ekološkega kmetovanja nam bo omogočilo novo programsko obdobje, zato je pomembno, da LAS Dolina Soče pod okriljem PRC prevzame vlogo povezovalca in spodbujevalca razvoja ekološkega kmetovanja skupaj z ostalimi deležniki na območju BO JA.«
Udeleženci so se strinjali, da je spodbujanje ekološkega kmetovanja in načina tovrstnega razmišljanja prek sodelovanja različnih akterjev nujno za prvo nastajajočo EKO regijo v slovenskem prostoru, katere nastanek tudi podpirajo.
Vodilni partner omenjenega projekta je lokalna akcijska skupina LAS Dolina Soče, ki deluje pod okriljem PRC. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.
Danes smo smo se na Posoškem razvojnem centru, vodilnem partnerju LAS Dolina Soče, razveselili sporočila, ki nam ga je v imenu upravnega odbora društva posredovala Alenka Zgaga, predsednica Kulturno tehnično turističnega (KTT) Društva Baška dediščina (DBD).
Kot je zapisala, se je njihovo društvo v lanskem letu s tematsko potjo Na svoji zemlji prijavilo na razpis za pridobitev mednarodne nagrade za inovativnost, kakovost in odličnost v turizmu Jakob 2023. Tema 12. izbora za omenjeno nagrado »Tematske poti kot turistični proizvod« je bila namreč za KTT DBD, ki danes upravlja z omenjeno tematsko potjo, kot naročena. Kot se je izkazalo, je bila odločitev za kandidaturo pravilna, saj se je tematska pot, ki vodi in povezuje ljudi po Baški grapi, znašla med petimi finalisti.
Komisija za izbor nagrade v sestavi predsednika prof. dr. Janeza Bogataja in članov Jane Apih, Mateje Sušnik, Marka Lenarčiča in Jožeta Praha, ki je na Gospodarskem razstavišču zasedala 25. januarja, je pregledala in ocenila vseh 28 prijavljenih tematskih poti. Pri tem je, kot smo izvedeli, upoštevala predvsem inovativnost predlogov.
Najboljšim petim bodo diplome uradno podelili 15. februarja, ob 13. uri na slovesnem odprtju 33. sejma Alpe-Adria v dvorani Urška na Gospodarskem razstavišču.
Naj ob tem spomnimo, da je Tematska pot Na svoji zemlji, zaživela prav s pomočjo obilo dobre volje in prostovoljnega dela ter seveda ob pomoči nepovratnih LEADER sredstev v preteklem programskem obdobju (2007–2013). Zanje je Občina Tolmin v vlogi vodilnega partnerja v sodelovanju s projektnimi partnerji (DBD, Krajevno skupnostjo Grahovo ob Bači, Planinskim društvom Podbrdo in Tolminskim muzejem), kandidirala na javnem pozivu takratne lokalne akcijske skupine LAS za razvoj, ki je (tako kot sedaj LAS Dolina Soče) delovala pod okriljem Posoškega razvojnega centra.
Več o nagradi in prijavljenih projektih si lahko preberete TUKAJ.
Na pobudo Posoškega razvojnega centra, vodilnega partnerja LAS Dolina Soče, so predstavniki pobudnikov in krajevnih skupnosti, ki delujejo na Planoti, v sklopu prizadevanj za uresničitev Strategije pametne vasi Šentviška planota in nadaljnji razvoj območja obiskali LAS Za mesto in vas, kjer so si ogledali nekaj primerov dobrih praks:
Projekt MOBI (potujoča delavnica za otroke, mladino Zavoda 404),
Na pot so se odpravili predvsem zaradi projekta Krekovo središče, saj si tudi sami v sklopu ureditve večgeneracijskega centra na Pečinah želijo povečati socialno vključenost vseh prebivalcev v lokalno okolje, spodbuditi medgeneracijsko sodelovanje in zagotavljati kakovostno in aktivno staranje ter večjo vključenost starih, mladih, žensk in drugih ranljivih skupin. Tako so si v sklopu predstavitve Krekovega središča najprej ogledali zunanjo enoto Inštituta Antona Trstenjaka v Log-Dragomerju, nato pisarno Podaj roko in za konec še razvojno enoto Krekovo središče v Komendi.
Pobudniki upamo, da bi podobno središče v prihodnje zaživelo tudi na Tolminskem.
Foto: arhiv LAS Dolina Soče in LAS Za mesto in vas
Predstavnica Posoškega razvojnega centra Greta Černilogar se te dni mudi v glavnem mestu Estonije, kjer v družbi tamkajšnjih lokalnih akcijskih skupin (LAS) in treh slovenskih LAS aktivno sodeluje na konferenci, ki jo je na temo trajnostnega sodelovanja organizirala LAS, ki pokriva območje Arenduskode (Estonija).
Prvi del včerajšnje konference je bil namenjen predstavitvam sodelujočih LAS iz Estonije, Finske, Latvije, in Slovenije, pri čemer so se udeleženci osredotočili na predstavitev skupnih projektov LAS. V drugem delu so nato sledile tri delavnice na tri različne teme:
pametne vasi,
trajnostni turizem in
podjetništvo na podeželju.
V tem sklopu so prisotni iskali možnosti povezovanja, preverjali fokus v novem programskem obdobju in iskali možnosti za nadaljnje sodelovanje. Ob tem pa so nanizali tudi že nekaj konkretnih idej za nove projekte sodelovanja.
Kot je povedala Černilogarjeva, morajo vse evropske LAS do sredine letošnjega poletja pripraviti svoje strategije, katere naj bi bile potrjene do konca letošnjega leta. »To pomeni, da bi lahko skupne projekte začeli izvajati že v prihodnjem letu,« je še dodala in ob tem poudarila, da na ta način širimo svoje obzorje ter se hkrati drug od drugega marsikaj novega naučimo. »Na LAS Dolina Soče si že vrsto let prizadevamo za medsebojno sodelovanje tudi z drugimi LASi in tako bo ostalo tudi v prihodnje,« je še dejala.
Danes so si nato udeleženci konference ogledali še nekaj primerov dobrih praks, in sicer:
manjšo in uspešno destilarno gina ter vodke, kjer so svojo zgodbo nadgradili z muzejem, trgovino in degustacijskim delom;
muzej starih predmetov, kjer si lahko razstavljene predmete tudi izposodite za večje družinske dogodke, poroke, promocijske namene ipd;
turistično hišo na podeželju, kjer ponujajo izključno lokalno hrano, poleg tega pa organizirajo delavnice za otroke, ki jih izvajajo v hiški v naravi;
dom krajanov, katerega so nadgradili z zgodbo o vključevanju prostovoljcev v pripravo in organizacijo prireditev oziroma dogodkov, pa tudi pomoč in skrb za starejše.
Posoški razvojni center vabi zainteresirano javnost z območja občin Bovec, Kanal ob Soči, Kobarid in Tolmin, da se včlani v javno-zasebno partnerstvo, ki bo pod imenom LAS Dolina Soče delovalo tudi v novem programskem obdobju.
Kot smo že vajeni, bo tudi v tem obdobju vzpostavljeno partnerstvo funkcioniralo po načelu »od spodaj navzgor«, ki je značilno za skupni pristop LEADER/CLLD. V tem primeru gre za povezovanje ukrepov in sredstev iz več EU strukturnih skladov, s čimer se posledično množijo sami učinki izvajanja. Z dodeljenimi nepovratnimi sredstvi upravljajo izključno lokalne akcijske skupine (LAS) – v našem primeru LAS Dolina Soče.
V novem programskem obdobju bomo tako lahko nepovratna sredstva črpali iz dveh različnih evropskih skladov:
Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (ESPR) in
Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).
Članstvo v LAS je prostovoljno in dostopno vsem pod enakimi pogoji. Javni poziv je odprt skozi celotno programsko obdobje 2021–2027, prvi rok v novem programskem obdobju (za nove člane) pa je sreda, 1. februar 2023.
Javni poziv in pristopno izjavo za vstop v članstvo LAS Dolina Soče najdete na povezavi TUKAJ.
Vabljeni, da v novem programskem obdobju 2021–2027 skupaj razvijamo lokalno okolje!
