Kmetijski minister naklonjen vzpostavitvi prve ekoregije

Tatjana Šalej Faletič
Objavljeno: 05. 02. 2021

Zamisel, da se individualni ekološki duh kmetovanja po vzoru iz Čadrga razširi na vso dolino Soče, ni nova. Naj spomnimo, da so se štiri od petih kmetij iz omenjene vasice na Tolminskem pred približno dvajsetimi leti prestrukturirale v ekološke in se za nameček skupno promovirale kot eko vas. Slednjo so v zadnjih dveh desetletjih kot primer dobre prakse obiskali številni elitni gostje iz različnih koncev sveta, kar hkrati kaže, da se je poleg individualne tudi tovrstna skupna promocija še kako obrestovala.

Ozaveščeni kupci posegajo po zdravi hrani
Do danes se je od približno 2000 kmetij, ki delujejo v naši dolini, za ekološki način kmetovanja odločilo okoli 130. A tovrstno gibanje se v primerjavi s konvencionalnim kmetijstvom kljub zahtevnejšim pogojem še nadaljuje. Kupci namreč postajajo iz leta v leto bolj ozaveščeni o zdravem načinu pridelovanja hrane, zato se povpraševanje po ekoloških pridelkih in izdelkih na trgu veča. Zato ni čudno, da je zamisel o združevanju ekoloških kmetov v zadnjih letih dozorela do te mere, da se utegne v prihodnje razširiti po regiji.

Kmetijsko ministrstvo naklonjeno ekološkemu kmetovanju
Da gre za pobudo, ki je padla na plodna tla, se kaže tudi v podpori s strani pristojnega kmetijskega ministrstva, kjer že sedaj prek specifičnih ciljev strateškega načrta spodbujajo ekološko kmetovanje, nič drugače pa naj ne bi bilo v novi finančni perspektivi. Da je tej ideji naklonjen tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek, se je v petek, 5. februarja, ponovno izkazalo med njegovim delovnim obiskom v Goriški regiji.
Med drugim se je minister v prostorih Kmetijske zadruge (KZ) Tolmin, kjer ga je gostil direktor Nikolaj Maver, udeležil sestanka s ključnimi akterji, za katere je menil, da bi lahko pripomogli, da se v prihodnje vzpostavi ekološka regija.
Maver je v družbi direktorice Mlekarne Planika Anke Lipušček Miklavič ministra uvodoma seznanil z aktualnim stanjem na področju kmetijstva pri nas. Oba pa sta mu nato predstavila tudi druge dejavnosti in lokalne produkte, ki so se razvili s pomočjo medsebojnega povezovanja ter sodelovanja.

Oblikovanje ekoregije
Sestanek, katerega so se ga poleg Grete Černilogar, predstavnice Posoškega razvojnega centra, vodilnega partnerja lokalne akcijske skupine LAS Dolina Soče, udeležili tudi vsi trije župani posoških občin in podžupan Občine Kanal ob Soči, se je nadaljeval z razvojno obarvanimi temami za regijo. Ob tej priložnosti so zbrani gostu med drugim predstavili tudi dobro sodelovanje občin v okviru dejavnosti LAS Dolina Soče in, kot že rečeno, idejo o prestrukturiranju kmetij v ekokmetije ter oblikovanju ekoregije. Na ta način bi lahko po mnenju sestankujočih tukajšnje kmete, podjetnike in predstavnike lokalnih skupnosti povezovali v uspešno ter trajnostno naravnano zgodbo.

Posočje kot primer dobre prakse
Po besedah kmetijskega ministra nam je korona kriza »pokazala, da smo v Sloveniji v nekoliko večjih težavah tudi zato, ker nismo dovolj povezani in nimamo oblikovanih verig preskrbe s hrano. Posočje je pri tem izjema s primerom dobre prakse, saj je tu povezanost bistveno boljša, zaradi česar kmetije, ki sodelujejo z zadrugo tudi v času korona krize delujejo razmeroma normalno.« Po njegovem prepričanju bi Posočje v primeru vzpostavitve prve ekološke regije v Sloveniji to novost znalo s pridom unovčiti tudi pri promociji celotne doline. Dejal je še, da lahko država prek različnih mehanizmov iz programa razvoja podeželja tu regiji priskoči na pomoč.
Ob tem je direktor KZ Tolmin spomnil, da se lahko tako mlekarna kot tukajšnja KZ s klavnico že pohvalita z ekološkim certifikatom, katerega pa so pridobile tudi mnoge posamezne kmetije.»V primeru oblikovanja ekološke regije bi v okviru Kmetijske zadruge in LAS Dolina Soče prevzeli birokracijo, ki jo bo zagotovo več kot doslej, kar bi bilo za kmete tudi lažje,« je še povedal Maver in dodal, da je to način, »da se bolj posvetimo kmetijam, tudi s svetovalno službo, pristop bi bil celovit, s tem pa bi pomagali ohraniti tudi manjše kmetije.« 

S pomočjo LAS Dolina Soče do številnih uspešnih zgodb
Podporo s strani državnih institucij je pohvalila tudi Černilogarjeva. Dejala je, da LAS Dolina Soče postaja »vse močnejši člen na svojem območju in tudi širše; predvsem z vidika povezovanja in vključevanja v ključne zgodbe, ki našemu območju prinašajo dodano vrednost. Skozi dve programski obdobji smo uspeli realizirati več kot 90 projektnih idej in z doseženimi rezultati smo dokazali, da lahko z ustrezno animacijo na terenu, svetovanjem, podporo in nudenjem pomoči pri pripravi poročil ter zahtevkov ustvarjamo zgodbe, ki so nas zaznamovale kot primer dobre prakse v Sloveniji.« Zato so na Posoškem razvojnem centru po njenih besedah veseli, »da smo bili s strani ministra prepoznani kot člen, ki lahko pri vzpostavitvi ekološke regije odigra svojo vlogo.« Slednjo vodja LAS Dolina Soče vidi predvsem pri promoviranju dejavnosti in povezovanju potencialnih deležnikov, s čimer so se strinjali tudi na ministerstvu. »In prav priprava projekta sodelovanja s sosednjimi lokalnimi akcijskimi skupinami bo zagotovo ena izmed naših naslednjih aktivnosti, kateri se bomo morali posvetiti,« je še dejala.
Ob koncu sestanka so se vsi sestankujoči strinjali, da je takšna zgodba za regijo lahko odlična priložnost z več vidikov, saj dviguje ugled in izboljšuje kakovost ter poslovne priložnosti na področju kmetijstva, butičnih produktov, hkrati pa bogati ponudbo podeželja in za nameček skrbi za ohranjanje okolje za zanamce.

Obisk ribogojnice Faronika
Zadnji del obiska je kmetijski minister namenil tudi ogledu ribogojnice Faronika, ki upravlja s tremi akvakulturnimi obrati v Tolminskem ribiškem okolišu. Tu se je sestal s tamkajšnjim direktorjem Tomom Sotenškom, ki je goste seznanil s stanjem v ribogojstvu. Slednje se je tako kot tudi številne druge panoge zaradi epidemije covid-19 prav tako znašlo v težavah. Eden od razlogov se med drugim skriva v nezmožnosti prodajanja rib javnim zavodom. Minister Podgoršek si je po srečanju ogledal njihov največji obrat na Tolminki, kjer poleg avtohtonih ribjih vrst (soška postrv in jadranski lipan) vzrejajo tudi šarenko in zlatovščico – nekatere za poribljavanje, druge pa za konzum.

Kmalu sestanek s ključnimi odločevalci in kmeti
Naj za konec omenimo še to, da bo tukajšnja LAS v bližnji prihodnosti sklicala sestanek z vsemi ključnimi odločevalci in v nadaljevanju z zainteresiranimi kmeti, ki bi lahko na območju LAS (občine Bovec, Kanal, Kobarid in Tolmin) pripomogli k hitrejši vzpostavitvi »ekodoline«. Ta bi se v nadaljevanju nato povezala s sosednjimi območji (LAS s CILJem in LAS v objemu sonca) ter tako morda že v novem programskem obdobju uresničila zamisel o ekoregiji.

Foto: Greta Černilogar
Vira: 1. VOLARIČ KARLO, Tanja. Minister za kmetijstvo podpira uvedbo ekološke regije v Posočju. Občina Tolmin. Objavljeno na spletni strani Občine Tolmin. | priponka | 2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Minister dr. Podgoršek v Goriški regiji o razvojnih načrtih v regiji ter posledicah epidemije covid-19. Objavljeno na spletni povezavi MKGP. | priponka |