Ob zaključku projekta RIBAsador sta projektna partnerja Turizem Dolina Soče in Posoški razvojni center zadnji majski dan v Kinogledališču Tolmin poskrbela za predstavitev prvih prejemnikov certifikata kakovosti Iz Doline Soče. Ta dan je skoraj 40 različnih ponudnikov in več kot 110 produktov tudi uradno prejelo certifikat kolektivne blagovne znamke (KBZ) Iz Doline Soče. Te sta v sklopu strokovne konference slavnostno podelila doc. dr. Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj, ki sta ob tej priložnosti predstavila KBZ Slovenije po modelu Izvorno slovensko.
Kot je med predstavitvijo pojasnila Tjaša Bizjak, koordinatorka projekta RIBAsador, v sklopu katerega je nova blagovna znamka tudi zaživela, certifikat predstavlja oznako lokalnega geografskega izvora in visoko kakovost izdelkov in storitev. Po njenih besedah so si sodelujoči v projektu prizadevali za visoko in celovito usklajeno kakovost tako gastronomske, kot tudi ostale ponudbe v destinaciji Dolina Soče. »Kar smo združili v znamko Iz Doline Soče, je preverjeno vrhunsko, lokalno in sonaravno. Za tem stojijo domačini, ki so zvesti naravi, tradiciji, predvsem pa sebi,« je še dejala.
Certifikate Iz Doline Soče je tako prejelo:
8 rokodelcev, ki skupaj ponujajo 17 certificiranih izdelkov (od lesenih izdelkov, med katerimi najdemo počivalnike, pladnje, stojalo do različnih polstenih, kvačkanih in keramičnih izdelkov ter šatulj);
16 ponudnikov pridelkov in živilskih izdelkov, ki se lahko skupno pohvalijo s kar 51 certificiranih kulinaričnih izdelkov (od različnih ribjih in mlečnih izdelkov, mesnin, medu, poljščin, začimb, sirupov do žganih pijač in vloženih gob);
14 gostincev, ki lahko pripravijo in ponudijo 42 različnih s certifikatom kakovosti podprtih jedi in pijač, postreženih na gastronomski način.
Razglasili pa so tudi dva ambasadorja kolektivne blagovne znamke Iz Doline Soče, in sicer Hišo okusov in Hišo gastronomije.
Sicer pa je KBZ Iz Doline Soče plod projekta RIBAsador, za katerega je bilo iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo odobrenih več kot 72.000 evrov nepovratnih sredstev, zaprošen delež sofinanciranja pa je znašal 85 odstotkov.
Domačini in obiskovalci so lahko ta dan spoznali in okusili delček vrhunske ponudbe, ki jo ponuja destinacija Dolina Soče.Kdo vse se skriva za omenjeno certificirano ponudbo, s katero se zagotavlja najvišja kakovost izdelkov in storitev destinacije Dolina Soče, pa lahko preverite na spletni strani tukaj.
Foto: Tatjana Šalej Faletič in Žiga Koren (arhiv Turizma Dolina Soče)
Skladno s tradicijo se april ne začenja le z opravičljivo debelimi lažmi, temveč tudi z novo ribolovno sezono. To bo letos kot poklon tradiciji ribištva in ribogojstva v dolini Soče pospremil tudi Festival soške postrvi (FeSP), ki bo pod svojim okriljem povezal in promoviral še tri projekte, ki so bili prav tako uspešno pridobljeni na javnem pozivu LAS Dolina Soče. To konkretno pomeni, da so dejavnosti vseh teh štirih projektov, ki se tokrat s svojimi zgodbami lepo prepletajo in dopolnjujejo, sofinancirane s strani Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR).
Letošnji Festival soške postrvi se bo začel že jutri, 1. aprila, in to s projekcijo filma Smaragdni raj, ki je nastal v sklopu projekta Soča skozi objektiv. Po ogledu filma bo stekel pogovor z avtorjem Laurensom Bubendorferjem, sledilo pa bo odprtje razstave z naslovom Lepotica je zver, ki jo pripravlja Ribiška družina Tolmin. Dan kasneje, v soboto, 2. aprila, se bo v sklopu dogodka uradno odprla tudi učna pešpot ob Tolminki, ki je prav tako nastajala v ločenem LAS projektu. V tem sklopu pa bo svoja vrata za javnosti odprla tudi ribogojnica Faronika, ki s projektom NovaRiba prav tako piše še eno svojo projektno zgodbo.
A s tem se festival še ne bo zaključil, saj bo na Tolminsko vabil tudi prihodnji konec tedna, ki bo prav tako pester z dogajanjem. Kaj vse se nam obeta, si lahko ogledate TUKAJ.
Vodilni partner projekta FeSP je Občina Tolmin, v projektu pa sodelujeta še dva projektna partnerja, in sicer Ribiška družina Tolmin in Faronika, ribogojstvo in ribištvo d.o.o.
Skoraj prepričani smo, da bi večina prebivalcev z območja LAS Dolina Soče (občine Bovec, Kanal ob Soči, Kobarid in Tolmin) na vprašanje, katere ribje vrste živijo v porečju naše doline, omenila vsaj soško postrv. Po mnenju Mira Kristana, vodja oddelka za okolje, prostor in podeželje na Posoškem razvojnem centru, je tak odgovor tudi najbolj pričakovan in do neke mere pravilen. A vrstna pestrost naših voda je bistveno bolj raznolika, saj tu domujejo še druge, manj poznane ribe, kot sta denimo štrkavec in grba.
In prav zato je včeraj Posoški razvojni center (PRC) pripravil strokovno konferenco z naslovom Avtohtone ribje vrste Jadranskega porečja (ohranjanje, ribogojstvo, ribolov). V sklopu tega je pet povabljenih gostov predstavilo različne vidike za lažje razumevanje pestrosti ribjih vrst pri nas, pri čemer so nekaj več poudarka namenili manj znanim vrstam, kot so na primer ciprinidi.
Stanje vodnega okolja je orisal naravovarstvenik Daniel Rojšek z novogoriške območne enote Zavoda RS za varstvo narave. Kljub statistično dobremu stanju voda, je opozoril na številne probleme, ki prostorsko ali časovno pomenijo velike obremenitve.
Dušan Jesenšek, strokovnjak za ribe iz našega povodja, iz Zavoda Sara Vuri je nanizal številne bolj in manj znane ribje vrste, ki jih lahko zasledimo v vodah in ki so navadno deležne manjše pozornosti. Omenil je tudi proces ohranjanja ogroženih vrst, katerim pa je pozornost posvetil razvijalec Jernej Bravničar z Biotehniške fakultete. Kot je pojasnil, lahko raziskovalci s pomočjo genetike določijo, kdaj so se posamezne vrste prostorsko ločile in se začele razvijati ter prilagajati novim okoljem. S tovrstnimi podatki lahko uspešno razumejo prilagajanja vrst in podprejo procese repopulacije. Za takšne procese je potrebna podpora ribogojstva, ki pa se večinoma izvaja predvsem za potrebe prehrane.
Strokovno konferenco z naslovom »Avtohtone ribje vrste Jadranskega porečja (ohranjanje, ribogojstvo, ribolov)«, je Posoški razvojni center, partner v projektu RIBAsador, pripravili ob svetovnem dnevu voda. Foto: arhiv Posoškega razvojnega centra
Spec. mag. Miha Štular, strokovnjak s področja akvakulture iz KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, je predstavil stanje ribogojstva v Sloveniji in slikovito poudaril pomen ribe kot lokalno pridelane hrane. V sklepnem delu je ribiški vodnik Gašper Jesenšek iz Soča Fly nanizal svoje izkušnje pri muharjenju ciprinidov in predvsem opozoril na priložnosti, ki se odpirajo na tem področju.
Kot je še pojasnil Kristan, se je »s konferenco zaključil niz ozaveščevalnih in strokovnih dogodkov pod skupnim imenom Še mnogo vode bo preteklo …, s katerimi je smo želeli javnosti in ključnim deležnikom v okviru platforme znanja približati določena vsebine ter spodbuditi dialog na temo povezanosti človeka in narave v vodnem okolju«.
Dogodek je potekal pod okriljem projekta RIBAsador, katerega je vodilni partner Turizem Dolina Soče uspešno prijavil na poziv lokalne akcijske skupine LAS Dolina Soče. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Ob svetovnem dnevu voda, ki ga obeležujemo danes, in na svetovni dan meteorologije, ki ga bomo praznovali jutri, vam Posoški razvojni center, pod okriljem katerega deluje tudi lokalna akcijska skupina LAS Dolina Soče, na svojem YouTube kanalu na ogled ponudil posnetke treh tematskih večerov Še mnogo vode bo preteklo …
Za ogled zgornjih posnetkov kliknite na označeno povezavo.
Posočje je nadpovprečno obdarjeno z naravnimi danostmi in se ponaša s sorazmerno dobro ohranjeno kulturno krajino. Kljub temu se tukajšnji prebivalci ne smemo slepiti z njihovo večnostjo. In prav na to nas opozarjajo omenjeni strokovnjaki, ki so si enotni, da je za ohranitev tega, kar smo prejeli v dar, nujno sodelovanje in trajnostna naravnanost vseh vpletenih.
Posoški razvojni center je v okviru platforme znanja organiziral niz treh zanimivih tematskih večerov. Ti so se odvijali pod okriljem projekta RIBAsador, katerega je vodilni partner Turizem Dolina Soče uspešno prijavil na poziv lokalne akcijske skupine LAS Dolina Soče. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Vemo, da dolina Soče že iz časov pradavnine slovi po živinoreji in ribolovu. Sadjarstvo v teh krajih ni nikoli sodilo med paradne kmetijske panoge, čeravno se lahko danes tudi pri nas pohvalimo z nekaj sadjarskimi nasadi. Res pa je, da skorajda ni zasebne hiše ali domačije, kjer na dvorišču ali na bližnjem travniku na pomlad ne bi zacvetelo vsaj kakšno sadno drevo.
A tako, kot so se zaradi dandanašnjega življenjskega tempa že izgubile številne veščine naših prednikov, počasi v pozabo tone tudi znanje, vezano na vzdrževanje in ohranjanje starih drevesnih vrst, ki so se v preteklosti znale dobro prilagoditi tukajšnjim razmeram. Mnogo takšnih starih dreves so lastniki v želji po boljši rodnosti zamenjali z novimi sadikami. A kaj, ko se je nato marsikje izkazalo, da nova sadna drevesa ne obrodijo pričakovanih sadov ali celo huje – dobesedno podivjajo.
Zato pri sadjarstvu nujno potrebujemo kakovostne sadike in dobro pripravljena tla. Predvsem moramo poznati lastnosti posamezne drevesne vrste in ji po zasaditvi tudi nuditi ustrezno vzdrževanje.
V želji, da bi si prebivalci občin Bovec, Kobarid in Tolmin povrnili oziroma na novo pridobili vsaj nekaj osnov na tem področju, je Posoški razvojni center (PRC) v okviru dejavnosti, s katerimi se spodbuja razvoj podeželja, organiziral prvo od štirih delavnic z naslovom Prikazi rezí sadnega drevja.
Tako je ta ponedeljek v Podmelcu okoli 20 udeležencev z zanimanjem prisluhnilo ing. agronomije Petru Domevščku iz PRC, ki je z njimi delil nasvete in znanja s področja sadjarstva. Večurna brezplačna delavnica na terenu je uvodoma ponudila nekaj osnov teoretičnega znanja, kateremu je pri domačinu Davorinu Kovačiču sledil praktični prikaz rezí.
Kdor je omenjeno delavnico zamudil, se lahko udeleži še eno izmed preostalih treh, ki se bodo zvrstile še v/na: • Idrskem: 28. marca 2022 ob 16. uri (zbor pri vaški mlekarni), • Bovcu: 29. marca 2022 ob 16. uri (zbor pri Bunčevi oziroma Podeželski hiši) in • Ponikvah: 8. aprila 2022 ob 17. uri (zbor pri gasilskem domu).
Za dodatne informacije in predhodne prijave pokličite Petra Domevščka na Posoški razvojni center: 031-409-012.
