Tatjana Šalej Faletič

Ciprinidi, (ne)znano bogastvo voda

Objavljeno: 23. 03. 2022

Skoraj prepričani smo, da bi večina prebivalcev z območja LAS Dolina Soče (občine Bovec, Kanal ob Soči, Kobarid in Tolmin) na vprašanje, katere ribje vrste živijo v porečju naše doline, omenila vsaj soško postrv. Po mnenju Mira Kristana, vodja oddelka za okolje, prostor in podeželje na Posoškem razvojnem centru, je tak odgovor tudi najbolj pričakovan in do neke mere pravilen. A vrstna pestrost naših voda je bistveno bolj raznolika, saj tu domujejo še druge, manj poznane ribe, kot sta denimo štrkavec in grba.

In prav zato je včeraj Posoški razvojni center (PRC) pripravil strokovno konferenco z naslovom Avtohtone ribje vrste Jadranskega porečja (ohranjanje, ribogojstvo, ribolov). V sklopu tega je pet povabljenih gostov predstavilo različne vidike za lažje razumevanje pestrosti ribjih vrst pri nas, pri čemer so nekaj več poudarka namenili manj znanim vrstam, kot so na primer ciprinidi.

Stanje vodnega okolja je orisal naravovarstvenik Daniel Rojšek z novogoriške območne enote Zavoda RS za varstvo narave. Kljub statistično dobremu stanju voda, je opozoril na številne probleme, ki prostorsko ali časovno pomenijo velike obremenitve.

Dušan Jesenšek, strokovnjak za ribe iz našega povodja, iz Zavoda Sara Vuri je nanizal številne bolj in manj znane ribje vrste, ki jih lahko zasledimo v vodah in ki so navadno deležne manjše pozornosti. Omenil je tudi proces ohranjanja ogroženih vrst, katerim pa je pozornost posvetil razvijalec Jernej Bravničar z Biotehniške fakultete. Kot je pojasnil, lahko raziskovalci s pomočjo genetike določijo, kdaj so se posamezne vrste prostorsko ločile in se začele razvijati ter prilagajati novim okoljem. S tovrstnimi podatki lahko uspešno razumejo prilagajanja vrst in podprejo procese repopulacije. Za takšne procese je potrebna podpora ribogojstva, ki pa se večinoma izvaja predvsem za potrebe prehrane. 

Strokovno konferenco z naslovom »Avtohtone ribje vrste Jadranskega porečja (ohranjanje, ribogojstvo, ribolov)«, je Posoški razvojni center, partner v projektu RIBAsador, pripravili ob svetovnem dnevu voda. Foto: arhiv Posoškega razvojnega centra

Spec. mag. Miha Štular, strokovnjak s področja akvakulture iz KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, je predstavil stanje ribogojstva v Sloveniji in slikovito poudaril pomen ribe kot lokalno pridelane hrane. V sklepnem delu je ribiški vodnik Gašper Jesenšek iz Soča Fly nanizal svoje izkušnje pri muharjenju ciprinidov in predvsem opozoril na priložnosti, ki se odpirajo na tem področju.

Kot je še pojasnil Kristan, se je »s konferenco zaključil niz ozaveščevalnih in strokovnih dogodkov pod skupnim imenom Še mnogo vode bo preteklo …, s katerimi je smo želeli javnosti in ključnim deležnikom v okviru platforme znanja približati določena vsebine ter spodbuditi dialog na temo povezanosti človeka in narave v vodnem okolju«.

Pripravila: M. K. in T. Š. F.

…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………


Dogodek je potekal pod okriljem projekta RIBAsador, katerega je vodilni partner Turizem Dolina Soče uspešno prijavil na poziv lokalne akcijske skupine LAS Dolina Soče. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.