Med dejavnostmi, ki so bile izvedene v okviru projekta Razvoj novih produktov muzeja Stergulčeva hiša, je bila tudi priprava promocijskega materiala. V tem sklopu je Tolminski muzej izdal zloženko z naslovom Bovške arheološke zgodbe, ki obiskovalcem predstavi arheologijo na tem območju. V njej so predstavljeni prazgodovinski drobci, v nadaljevanju pa tudi čas med 9. in 4. stoletjem pred Kristusom, ki mu sledijo odsevi Keltov in čas rimskega trgovanja.
Med drugim izvemo, da so rimski trgovci že na začetku 1. stoletja pred Kristusom iz kolonije Akvileje (današnji Oglej) »redno uporabljali pot preko Bovške kot najhitrejšo povezavo z Noriškim kraljestvom na Koroškem. O rabi poti priča npr. najdba rimskega srebrnika s Kluž, kovanega leta 91 pr. Kr. Zgornje Posočje je bilo rimski državi priključeno v drugi polovici 1. stol. pr. Kr. Na Bovškem polju sta se izoblikovali dve poselitveni jedri.«
Avtorja zloženke dr. Jana Horvat, znanstvena svetnica na Inštitutu za arheologijo, in mag. Miha Mlinar, arheolog Tolminskega muzeja, pišeta tudi o zgodnjesrednjeveški poselitvi Bovškega v sredini ali drugi polovici 8. stoletja, na kar »nakazuje osamljen okostni grob z ogrlico iz steklenih jagod, odkrit ob cerkvi Device Marije v Polju.« V zloženki je prikazanih tudi nekaj najzanimivejših arheoloških najdb: bronasto bodalo z Murne glave iz 14. stoletja pred Kristusom, polnoročajni bronast meč iz 11. stoletja pred Kristusom, rimska bronasta kipca Herkula in Minerve s svetišča na Ravelniku itd.
Inovativni pristopi k trženju kmetijskih pridelkov in izdelkov na lokalnem trgu
Akronim:
JEJ LOKALNO
Prijavitelj:
Posoški razvojni center
Projektni partnerji:
Čebelarsko društvo Tolmin, Društvo samooskrba Kobarid, Osnovna šola Bovec
Začetek in zaključek operacije:
1.12. 2018–30. 10. 2020
Vrednost operacije:
48.424,44 €
Upravičeni stroški operacije:
44.795,54 €
Zaprošen % sofinanciranja:
85 %
Odobrena vrednost sredstev:
38.076,21 €
Operacija je bila s strani Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja potrjena z Odločbo o pravici do sredstev št. 33152-11/2018/5 dne 12. 11. 2018.
VSEBINA
Projekt bo razvijal kratke verige in spodbujal razvoj deficitarnih kmetijskih branž po ekoloških standardih, kot so poljedelstvo, hortikultura in čebelarstvo na območju doline Soče. Velik poudarek bo na izobraževanju kmetov o ekološkem kmetovanju in na predstavitvah, kako se ekološki kolobar umešča na kmetijo. S pilotnimi primeri se bo predstavilo načine, ki spodbujajo dvig potrošnje lokalne hrane, kar povezujemo tudi s pravilnim – trajnostnim pristopom pri sami pripravi hrane. Želja je, da se vzpostavi večje povpraševanje predvsem po izdelkih hortikulture, poljedelstva in čebelarstva, kot tudi lokalnih pridelkih in izdelkih z živinorejske stroke.
OŠ Bovec bo vzpostavila kratke verige in poskušala kmete spodbuditi, da začnejo s proizvodnjo po naročilu, kar bo omogočilo dolgoletno partnerstvo. Poleg tega bodo na omenjeni šoli učence izobraževali o pomenu lokalne hrane in tradicionalni kulinariki. Posoški razvojni center (PRC) bo sodeloval pri vzpostavitvi partnerstev in organiziral ekološka izobraževanja za kmete. Skupaj z lokalnimi kmeti bo pripravil popis pridelkov in izdelkov, ki jih lahko ponudijo javnim ustanovam po konkurenčni ceni. OŠ Bovec bo vzpostavila sistem, ki bo lahko služil kot primer dobre prakse. Čebelarsko društvo Tolmin bo postavilo učni čebelnjak, kjer bodo lahko potekala izobraževanja novih in že obstoječih čebelarjev. Poleg tega bodo poskrbeli za ozaveščevalne ter predstavitvene dejavnosti s področja čebel in čebelarskih pridelkov ter izdelkov. Društvo Samooskrba Kobarid pa bo v sodelovanju s PRC sodelovala pri uvajanju poljedelstva oziroma žit v kolobar kmetov v dolini Soče. Za ta namen se bo nabavil mlin za moko, kjer si bodo lahko kmetje za lastne potrebe zmleli moko. S tem bodo kmetom zagotovljeni osnovni pogoji, tako da se bodo lažje odločali za kolobar z žiti. Ker se v naši dolini pretežno izvaja vzreja živine, je poljedelstva trenutno omejeno na okoli 20 hektarjev njiv. Zato je treba kmeta spodbuditi k poljedelskim dejavnostim, in sicer tako s področja proizvodnje krmnih kot krušnih žit. Izobraževanja s področja poljedelstva in hortikulture za trajnostno kmetijstvo je ključnega pomena, če bomo želeli priti na določeno stopnjo samooskrbe.
AKTIVNOSTI
1) Koordinacija projekta, usklajevanje izvedbenih vsebin med partnerji
2) Izvajanje delavnic in izobraževanj (mehke vsebine)
Delavnice s področja poljedelstva – izvajalec Peter Studen
Delavnice s področja hortikulture – izvajalka Miša Pušenjak
Sodelovanje z OŠ Bovec pri vzpostavitvi sistema kratkih verig
Primer dobre prakse z biodinamične kmetije Černelič
Delo v OŠ Bovec – vzpostavitev sistema v kuhinji
Postavitev učnega čebelnjaka (pomoč pri postavitvi čebelnjaka in urejanje okolice, priprava in organizacija letnega programa čebelarskih dejavnosti v učnem čebelnjaku in na tradicionalni prireditvi Kmečki praznik, izvajanje letnega programa v čebelnjaku, udeležba in predstavitev učnega čebelnjaka na omenjeni prireditvi v Tolminu)
3) Pilotne aktivnosti in naložbe
Oprema za šolo
Šoker naprava za hitro ohlajevanje
Učni čebelnjak
Oprema za učni čebelnjak
Kombiniran mlin za žita, krtačni stroj in demonstracija
CILJI IN REZULTATI
Ustvarjati pogoje kmetovanja za proizvodnjo zdrave ekološke hrane v dolini Soče z uvajanjem znanih kupcev kot so javni zavodi, in lokalni gostinski ponudniki.
Pridobitev več znanja za razvoj ekološkega kmetijstva: pilotna izvedba uvajanja žitaric in hortikulturnih vrst v kolobar na kmetije na osnovi ekoloških standardov (žitni kolobar, mešan kolobar z živinorejo).
Vzpostavitev kratke verige: pilotno testiranje na OŠ Bovec (osnovanje ponudbe in priprava sistema po principu proizvodnje za znanega kupca, uvajanje lokalne hrane in tradicionalnih receptur na šolskem meniju).
Ustvarjeni pogoji za razvoj proizvodnje žit.
Testiranje uvedba kratke prodajne verige med kmetom, živilcem in javno ustanovo.
Ustanovljen učni center, ki bo omogočil razvoj zelo pomembne kmetijske panoge – čebelarstva v dolini Soče.
KORISTI ZA OBMOČJE
Dvig zavedanja pomena samooskrbe s prehranskega in ekonomskega vidika za učence OŠ Bovec in posredno širšo javnost. Vzpostavitev nove dobavne verige bo vplivala na povečano proizvodno količin, kar bo doprineslo k dodatnemu viru dohodka na lokalnih kmetijah in pri lokalnih živilskih proizvajalcih. Trajnostno kmetovanje kot osnova za ohranitev kmetijstva na območju. Uvajanje žit v kolobar bo zagotavljalo ohranjanje že tako močno zdesetkanih njivskih površin v dolini Soče.
Operacija je bila s strani Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja potrjena z Odločbo o pravici do sredstev št. 33152-23/2018/2 dne 12. 11. 2018.
VSEBINA Varstveno delovni center (VDC) Tolmin razpolaga z zeleno površino – vrtom, katerega zaradi dostopa uporablja le malo varovancev, vključenih v omenjeni zavod. Dostop do vrta je namreč praktično nedostopen vsem gibalno in senzorno oviranim osebam ter osebam na invalidskih vozičkih. Z ureditvijo dostopa, s postavitvijo visokih gred in s programom Vrtičkanje in hortikulturna terapija, se bodo lahko vsi uporabniki VDC Tolmin vključili v nov program. Namensko zasnovana zasaditev zelene površine bo uporabnikom VDC Tolmin omogočala lažje sprejemanje zdravilnih učinkov narave in dejavnosti. Hortikulturna terapija vključuje tako delo na vrtu (gibalne vaje), kot druženje, posedanje na vrtu z zaznavanjem okolice (vonj, otip). Z urejanjem gredic, zasaditvijo, okopavanjem, presajanjem, setvijo, itd. se bodo uporabniki vključili v program dela. Delo pa ne le, da krepi človekovo telo in duha, ampak predstavlja koristnost in enakovrednost s tistimi, ki so na trgu dela. Z novimi znanji bodo uporabniki pridobili nove spretnosti, katere jim bodo omogočile vključevanje na trg dela s pomočjo integrirane zaposlitve izven VDC (možnosti inkluzivnega dela v rednih delovnih okoljih). Seveda gre tukaj tudi za pripravljenost podjetji, da uporabnikom VDC omogočijo delo v običajnem delovnem okolju. Sicer pa projekt ni naravnan samo na delo, saj se lahko s pomočjo hortikulturne terapije vsi uporabniki vključijo v proces pridelave zelenjave, zelišč, sadja, saj je hortikulturna terapija usmerjena v namensko gojenje rastlin in urejanje vrtov, da si človek s tovrstno dejavnostjo ohranja duševno ter telesno zdravje.
AKTIVNOSTI Faza I. 1) Predpripravljanje terena za ureditev vrtička Faza II: 1)Nabavljanje opreme za vrtiček (visoke grede, klopi in mize) 2) Zasajevanje gredic (nakup sadik in pripomočkov za vrtičkanje) 3) Izvajanje izobraževanj (delavnice: zdravilna zelišča in aromaterapija, spoznavanje in splošna uporaba zelišč)
CILJI IN REZULTATI • Vključevati ranljive skupine (odrasle osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ter odrasle osebe po pridobljeni možganski poškodbi) in spodbujati enake možnosti za vse • Izvajati vseživljenjsko učenje – pridobiti nova znanja, vključevati uporabnike v novo okolje, razširiti socialne stike, omogočati drugačno preživljanje delovno-aktivnega dne • Uvajati nove programe: vrtičkanje, hortikulturna terapija, izobraževanje, ipd. • Razvijati organiziranosti, elementov pomoči in podpore pri neposrednem delu • Vključevati različne metode sproščanja, načinov komuniciranja • Prevzemati odgovornost, pozitiven odnos in veselja do dela, delovne navade, navade za lastno varnost in varnost drugih pri delu • Prenašati pridobljene izkušnje v domače okolje • Seznaniti javnost, starše, skrbnike uporabnikov o pomembnosti vključevanja uporabnikov VDC Tolmin v različne oblike zelenih programov, o pomenu hortikulturne terapije in o pozitivnih učinkih tovrstnih dejavnosti • Oblikovati mrežo podpornih programov za inkluzijo na področju hortikulturnega programa v rednih delovnih okoljih • Skrbeti za medgeneracijsko povezovanje – vrt z okolico predstaviti mlajšim (otrokom) in starejšim (starostnikom v domu upokojencev) • Spodbujati zdravega in aktivnega življenjskega sloga, z njim povezati mlajše in starejše uporabnike VDC Tolmin • S pomočjo novega programa in izboljšano infrastrukturo uporabnikom VDC Tolmin omogočiti kakovostnejše življenjsko in bivalno okolje • Vključevati uporabnike v kmetijsko dejavnost – poljedelstvo, zeliščarstvo, sadjarstvo • Zagotavljati delno samooskrbo zavoda
KORISTI ZA OBMOČJE Voden ogled vrta z izobraževalnimi vsebinami (razlaga hortikulturne terapije, uporabnosti rastlin, predelava in kulinarika, ipd.) za predšolske otroke, varovance domov upokojencev, osnovnošolske otroke in otroke s posebnimi potrebami.
POVEZAVE • Spletna stran Evropske komisije, namenjene EKSRP | priponka | • Spletna stran Programa razvoja podeželja | priponka |
Promocija muharjenja in ribiške-ga turizma v Posočju
Akronim:
PROMUHAR
Prijavitelj:
BDI-organizacija dogodkov, Gašper Jesenšek s.p.
Projektni partnerji:
Dušan Jesenšek (fizična oseba)
Začetek in zaključek operacije:
1. 1. 2019–31. 12. 2020
Vrednost operacije:
32.459,82 €
Upravičeni stroški operacije:
32.431 €
Zaprošen % sofinanciranja
100 %
Odobrena vrednost sredstev
32.431 €
Operacija je bila s strani Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja potrjena z Odločbo o pravici do sredstev št. 33153-1/2018/15 dne 14. 11. 2018.
VSEBINA
Muharjenje kot oblika ribolova ima korenine v srednjem veku, ko je bil to šport plemkinj, v sodobni obliki pa se je muharjenje začelo razvijati v 18. in 19. stoletju v Veliki Britaniji. Na začetku 20. stoletja so prvi ribiški turisti muharjenje prinesli tudi v dolino Soče. Priznani lokalni muhar in vezalec Marjan Fratnik je bil glavni akter, da je po drugi svetovni vojni reka Soča s pritoki začela privabljati vedno večje število tujih ribičev. Do danes je postalo muharjenje eden najpomembnejših segmentov turistične ponudbe v dolini Soče. Kljub bogati tradiciji pa potencial muharjenja še ni polno izkoriščen.
Operacija bo zato doprinesla k dodatni prepoznavnosti destinacije in k ohranjanju lokalne tradicije ter pozitivne učinke za vse lokalne turistične ponudnike in s tem k gospodarski rasti. S povečanjem števila turističnih ribičev iz tujine se bodo odprle dodatne možnosti zaposlovanja v segmentu ribiškega vodenja, gostinstva in nočitvenih storitev. Operacija bo neposredno vplivala na ohranitev enega delovnega mesta. Poleg ekonomskih učinkov je prednost muharjenja v tem, da gre za butični turizem z minimalnim vplivom na okolje (»low impact tourism«).
Ciljno trženje bo usmerjeno na privabljanje okoljsko zavednih gostov ter ozaveščanje o vrednotah trajnostnega odnosa do okolja z velikim poudarkom na zaščiti avtohtonih ribjih vrst s tehniko »ujemi in spusti« brez poškodovanja ribe. Z operacijo nameravamo o teh vrednotah ozaveščati tudi lokalno skupnost, predvsem otroke in mlade, ki bodo ključni akterji za nadaljnjo trajnostno zaščito vodotokov in rabo naravnih virov. Namen promocije muharjenja in destinacije je privabiti čim več tujih gostov, tako obstoječih ribičev kot tudi začetnikov.
Namen je navdušiti tako turiste kot lokalno prebivalstvo nad tem športom, vse s ciljem spodbujanja zdravega in dejavnega življenjskega sloga in preživljanja prostega časa v naravi. Izvedba delavnic za začetnike ter delavnic v lokalnih šolah in vrtcih bo pripomogla otroke ter mlade navdušiti nad muharjenjem in tako prispevati k ohranjanju lokalne tradicije ter krepitvi lokalne identitete, povezane z reko Sočo in soško postrvjo.
AKTIVNOSTI
FAZA
Vodenje in koordinacija operacije
Pomoč pri koordinaciji operacije
Izdelava promocijskega filma
Pomoč pri snemanju promocijskega filma
Oblikovanje promocijskih letakov
Tisk promocijskih letakov
Delavnice za začetnike
Delavnice za vrtce in OŠ
Oblikovanje vsebin za delavnice vrtcih in OŠ
2. FAZA
Vodenje in koordinacija operacije
Pomoč pri koordinaciji operacije
Izdelava promocijskega filma
Pomoč pri snemanju promocijskega filma
Delavnice za vrtce in OŠ
Delavnice za osebe s posebnimi potrebami
Oblikovanje vsebin za delavnice oseb s posebnimi potrebami
3. FAZA
Vodenje in koordinacija operacije
Pomoč pri koordinaciji operacije
Izdelava promocijskega filma
Pomoč pri snemanju promocijskega filma
Delavnice za vrtce in OŠ
Delavnice za začetnike
CILJI
Izdelava 4 promocijskih filmov muharjenja in destinacije
Izdelava letakov za promocijo usposabljanja in delavnic
Izvedba 30 delavnic za začetnike z namenom spoznavanja tradicije muharjenja in samega športa
Izvedba 40 delavnic muharjenja za otroke v lokalnih vrtcih in mlade v lokalnih osnovnih šolah
Izvedba 2 delavnic muharjenja za osebe s posebnimi potrebami z namenom vključevanja ranljivih skupin
REZULTI
Ohranitev 1 zaposlitve
Izdelava 4 promocijskih filmov
1.000 ogledov promocijskih filmov na spletnem portalu Youtube in na socialnem omrežju Facebook
Natisnjenih 2.000 kos promocijskih letakov za delavnice za začetnike
Izvedenih 30 delavnic za začetnike
150 udeležencev delavnic za začetnike
Izvedenih 40 delavnic za lokalne vrtce in osnovne šole
300 otrok in mladih udeleženih na delavnicah za vrtce in šole
Izvedeni 2 delavnici za osebe s posebnimi potrebami
20 oseb s posebnimi potrebami udeleženih na delavnicah
SPLETNE POVEZAVE
Spletna stran Evropske komisije, namenjene ESPR | priponka |
Spletna stran Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo – ESPR | priponka |
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
Projektni partnerji:
Turistično društvo Soča Trenta, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Društvo rejcev drobnice Zgornjega Posočja in Srečko Koren
Začetek in zaključek operacije:
1. 12. 2018–30. 1. 2020
Vrednost operacije:
20.269,80 €
Upravičeni stroški operacije:
20.269,80 €
Zaprošen % sofinanciranja
85 %
Odobrena vrednost sredstev
17.229,34 €
Operacija je bila s strani Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja potrjena z Odločbo o pravici do sredstev št. 33152-22/2018/3 dne 30. 10. 2018.
VSEBINA
LAS Dolina Soče predstavlja izvorno območje za tri slovenske avtohtone pasme domačih živali, in sicer bovško ovco, drežniško kozo in cikasto govedo. Vse tri pasme imajo prvo oziroma drugo stopnjo ogroženosti. Zaradi majhnega števila plemenskih živali v reji prihaja do ogroženosti ohranitve teh pasem (nizka ekonomičnost reje, zmanjševanje genetske pestrosti, prevladovanje ozko specializiranih pasem z veliko prirejo …). Avtohtone pasme domačih živali pomenijo veliko zakladnico genov, ki prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji in jih je zato treba obravnavati kot javno dobro. Predstavljajo slovensko kulturno in obenem naravno dediščino. Na lokalno območje prilagojene pasme domačih živali so najbolj primerne za uravnoteženo ohranjanje kulturne krajine še posebej habitate visokogorskih travišč planinskih pašnikov, ki predstavljajo tudi kvalifikacijski habitatni tip območij Natura 2000. Z razvojnimi usmeritvami definiranimi v zakonu o Triglavskem narodnem parku (TNP) se v narodnem parku zagotavlja doseganje ciljev varstva okolja in spodbuja trajnostni razvoj, prilagojen ciljem narodnega parka, ki se uresničujejo tudi z rejo avtohtonih pasem domačih živali (ZTNP-1). Pomembni upravljavski nalogi na območju TNP sta ohranjanje in razvijanje planinskega pašništva, in sicer kot oblika tradicionalne rabe kmetijskih zemljišč in vzdrževanje za narodni park značilne krajine ter spodbujanje kmetov k vključevanju v ukrepe KOP-OP, kamor spada tudi reja avtohtonih pasem domačih živali. Nacionalni dolgoročni program Varstva biotske raznovrstnosti v živinoreji 2017–2023 izpostavlja ohranjanje in trajnostno rabo živalskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo s poudarkom na slovenskih avtohtonih pasem domačih živali, ki so namenjene kmetovanju v tradicionalnem okolju oziroma v okviru tradicionalnih praks prireje. Med izpostavljene cilje pa sodi tudi izboljšano in okrepljeno podporno okolje za dejavnosti prireje in trženja izdelkov slovenskih avtohtonih pasem domačih živali, ki imajo prvo ali drugo stopnjo ogroženosti.
NAMEN
Ohranjanje avtohtonih pasem domačih živali ter kulturne krajine visokogorskih travišč na planinskih pašnikih.
AKTIVNOSTI
1) Delo na projektnih aktivnostih operacije
Vodenje, koordinacija in administracija operacije
2) Izvedba poskusa spremljanja živali na pašniku
Vzpostavitev sistema telemetrijskega spremljanja živali na prosti planinski paši
Pomoč pri terenskem delu na visokogorskih pašnikih
3) Izdelava celostne grafične podobe (CGP)
Izdelava logotipa, embalaže in spletne strani
Priprava izhodišč in koordinacija aktivnosti za izdelavo logotipa, embalaže in spletne strani
4) Trentarski semenj
Organizacija in izvedba prireditve Trentarski semenj
5) Raziskovalno delo Univerze v Ljubljani, Biotehnična fakulteta
Raziskovalno/terensko delo z namenom ohranjanja genetske pestrosti pri drežniški kozi (test očetovstva z mikrosateliti …)
Izvedba izobraževanja za rejce
Raziskovalno in terensko delo z namenom zmanjševanja križanja v sorodu pri drežniški kozi (izračuni sorodstva in izbor plemenskih živali, izvedba preizkušnje manj sorodnih plemenjakov …)
CILJI IN REZULTATI
Izvesti poskus telemetrijskega spremljanja živali na prosti planinski paši
Izvesti postopke za zmanjšanje oziroma ohranjanje genetske pestrosti v populaciji avtohtone pasme drežniška koza (test očetovstva z mikrosateliti)
Organizirati in izvesti javno prireditev z namenom promocije avtohtonih pasem domačih živali
Izvesti izobraževanje za rejce
Izdelati celostno grafično podobo za potrebe promocije in trženja izdelkov iz mesa drobnice
KORISTI ZA OBMOČJE
Območje Julijskih Alp je izvorno območje treh slovenskih avtohtonih pasem domačih živali, ki so najbolj primerne za ohranjanje kulturne krajine in planinskih pašnikov na tem območju. Glavna korist za območje bodo izboljšani pogoji za gospodarjenje na kmetijskih zemljiščih in rejo avtohtonih pasem ter njihovo ohranjanje (izobraževanje za rejce, izdelava CGP, promocija in trženje izdelkov, povečanje oziroma ohranjanje genetske pestrosti v populaciji drežniške koze, pridobljena izhodišča za nadaljnje raziskave in ukrepe glede spremljanja živali na prosti paši …).
