Ovčja volna za današnji čas (KREACIJA)

13. 11. 2018

VSEBINA 

Projekt Ovčja volna za današnji čas se bo izvajal na območju Občine Bovec, kjer je doma avtohtona pasma bovška ovca. Tu so doma bogata tradicionalna znanja s področja predelave volne in izdelave različnih volnenih izdelkov. Na območju delujeta dve društvi, katerih člani so rejci drobnice in podeželske žene, ki se ukvarjajo s predelavo volne v izdelke. Obrt predelave volne oziroma pletenja in polstenja ter drugih tehnik je še vedno živa. Članice društva Od ovce do izdelka izdelujejo različne izdelke, ki jih v rokodelskem ateljeju v Bovcu tudi ponujajo obiskovalcem. Večinoma gre za spominke in druge manjše predmete, kot so nogavice, copati, brezrokavniki, kape, rokavice … Želja je, da bi svoje znanje nadgradili in iz lokalne volne izdelali kreacije, ki bi predstavljale nadgradnjo dediščine.

Cilj projekta je spodbuditi mlajše (pod 60 let), da se vključijo v proces izdelave volnenih izdelkov. Da se skozi druženja in delavnice naučijo tradicionalnih znanj ter s pomočjo kreatorja spustijo v raziskovanje novih tehnik obdelave in s tem izdelajo unikatne izdelke, ki bodo služili kot modelne kreacije pri ustvarjanju novih tržno zanimivih produktov iz ovčje volne. Cilj je tudi prenos tradicionalnih znanj in ustvarjalnosti na mlajše z namenom ohranjanja identitete ter ustvarjanja inovativnih produktov iz naravnih materialov.

AKTIVNOSTI

1) Delo na projektnih aktivnostih operacije

• Koordinacija in vodenje projekta
• Priprava razstave kreacij na javni prireditvi, nadzor nad razstavo v času trajanja prireditve ter izvedba pogostitve
• Ureditev prostora za razstavo kreacij v rokodelskem ateljeju
• Prevoz in odvoz ter trženje ovc za izvedbo delavnic pranje in odbira
• Organiziranje delavnic ter usklajevanje izvedbenih vsebin med partnerji

2) Izvajanje mehkih vsebin

• 18 kreativnih delavnice z kreatorjem Borutom Šulinom
• 4 delavnice pranje in odbira volne

3) Nakup opreme za razstavo kreacij

• Moški in ženski torzo

CILJI IN REZULTATI

• Izdelanih najmanj 5 kreacij (sodobni pristopi h kreiranju oblačil iz ovčje volne).
• Izobraženih najmanj 15 oseb (večina s strani ranljivih skupin) za nove pristope k obdelavi ovčje volne (izvedenih 22 delavnic).
• Javne predstavitve kreacij (ena javna prireditev in na razstavi v rokodelskem ateljeju PUC Bovec).

KORISTI ZA OBMOČJE

Društvo Od ovce do izdelka se že vrsto let ukvarja z ohranjanjem rokodelstva na Bovškem. Imajo svoj rokodelski atelje, kjer ustvarjajo in tudi prodajajo izdelke narejene izključno na območju Doline Soče. Atelje je s strani domačih in tujih gostov zelo dobro obiskan. To je za večino turistov tudi prvi stik s tradicionalnim okoljem. Kljub temu se v društvu soočajo s težavami. Zanimanje mladih za udejstvovanje pri dejavnostih društva je zelo nizko. S tem projektom bi zato k sodelovanju radi pritegnili mlade. Območje bi s tem pridobilo ogromno. Vsi novi, ki se bodo pridruži k sodelovanju, so zelo dobrodošli, saj bo v prihodnje oni tisti, ki bodo lokalno javnost učili tradicionalnih znanj, obiskovalce pa popeljali v tradicijo bovške doline.

Kako na peti italijanskega škornja spodbujajo celostno urejanje vasi

9. 11. 2018

Italija (Apulia) – Društvo za razvoj slovenskega podeželja (DRSP) je v sodelovanju z Mrežo za podeželje (MKGP) 42 udeležencem med 22. in 26. oktobrom omogočilo udeležbo na strokovni ekskurziji. Ta je potekala na južnem delu pete italijanskega škornja, in sicer v provinci Lecce. Gre za območje, ki ga pokriva Lokalna akcijska skupina (LAS) Capo Santa Maria di Leuca. Predstavniki sedemnajstih slovenskih LAS, pa tudi drugih institucij ter organizacij, ki delujejo na področju razvoja podeželja, smo spoznali tamkajšnje projekte in model spodbujanja celostnega urejanja vasi.

Prvi dan smo se odpravili na sedež omenjene LAS, ki od leta 1992 deluje v mestu Tricase, program LEADER pa izvaja že četrto zaporedno programsko obdobje. Tukajšnje razvojne projekte so nam predstavili predstavniki LAS Capo Santa Maria di Leuca: predsednik rag. Rinaldo Rizzo, direktor dr. Giosuè Olla Atzeni in vodja Antonazzo Marurizio. S projekti, kot so: • razpršeni hotel, • model celostnega urejanja vasi, • natečaj za najlepšo vas, • kmečki in religiozni turizem ter • kulturne in socialne dejavnosti, so po njihovih besedah spodbujali razvoj območja, ki je nekoliko bolj oddaljeno od same obale. Na ta način so razširili ponudbo, podaljšali turistično sezono in zagotovili homogenejši razvoj območja.

V popoldanskem času je v istem kraju sledil ogled keramične delavnice Arte Ceramica Branca, nato pa smo se odpravili v Specchio, kjer smo si pri obrtniku Adolfu Cazzatu ogledali tradicionalno izdelavo pletenih izdelkov iz kokosove vrvi (filtre, košare, predpražnike …), ki tu poteka že od leta 1890. Dan smo zaključili ob obmorskem mestecu Torre San Giovanni pri Emanuelu De Gaetaniju, in sicer z ogledom proizvodnje ter pokušino priznanih likerjev blagovne znamke Essentiae.

Drugi dan je sledil ogled štirih turističnih kmetij: • Gianferrante Agritourism Farm v Ugentu, • Terra di Leuca Farmhouse v Ruggianu di Salve, • Serine Farmhouse v Castrignanu del Capo in • Sante Le Muse Tourist Farm v mestu Salve. Popoldanski čas pa je bil rezerviran za predstavitev Programa razvoja podeželja v Italiji ter razdelitev območij. Več o tem nam je povedal predstavnik Sveta za kmetijske raziskave in agrarno ekonomiko Giuseppe Gargano, medtem ko je dr. agr. Cosimo R. Sallustio, iz Oddelka za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje na tamkajšnjem kmetijskem ministrstvu, predstavil regionalni program razvoja podeželja v novem programskem obdobju na območju Puglie, pri čemer se je osredotočil na Ukrep 19, ki govori o podpori za lokalni LEADER razvoj. V imenu slovenskih predstavnikov je gostitelje pozdravil podpredsednik DRSP Goran Šoster in jim pojasnil našo nacionalno vladno strukturo na področju razvoja podeželja in slovenski način razdelitve območij za izvajanje ukrepa LEADER. Ob tej priložnosti se je tudi on dotakni izvajanja Ukrepa 19 pri nas in predstavil ključne projekte.

Naslednji dan smo se udeleženci ekskurzije sprehodili po starodavnih naseljih, med katerimi še posebej izstopata Specchia in Presicce, ki je od leta 2013 tudi del združenja najlepših italijanskih vasi. Sledil je obisk Alessana, kjer smo si ogledali turistično informacijski center, migracijski laboratorij in obnovljene apartmaje, ki so vključeni v mrežo razpršenih hotelov ter so bili sofinancirani iz sredstev LEADER. Zadnji dan smo v Ugentu obiskali še leta 2009 obnovljen arheološki muzej. Tu so na ogled modeli starodavnega mesta, srednjeveško lončarsko posodje, grobne najdbe in kamnita grobnica bojevnika. V središču pozornosti pa je tudi kopija bronastega kipa Zeusa, ki velja za mojstrovino iz časa Velike Grčije*.

Italijanski predstavniki so v sklopu ekskurzije izrazili tudi željo po sodelovanju – predvsem na področju turizma in kulture. Med drugim so spomnili na možnosti, ki jih za skupne projekte ponujata tako program Interreg VA Italija – Slovenija kot program ADRION. Z namenom priprave skupnih projektov sodelovanja so predlagali bilateralna srečanja, ki so se, kot so zatrdili gostitelji, pri njihovi pripravi projektov s francoskimi LASi dobro obnesla.

O našem obisku so poročali tudi lokalni mediji (https://bit.ly/2SqQiXS, https://bit.ly/2OZtPmP).

Več si lahko preberete v priloženem poročilu.

Meta Pajer

Opomba: * Velika Grčija (latinsko »Magna Graeciea«) – ime regije v antični južni Italiji in Siciliji, ki so ju od 8. st. pr. n. št. kolonizirali grški naseljenci. (vir: Wikipedia)

Mednarodno srečanje lokalnih akcijskih skupin

1. 10. 2018

Latvija – Latvijske lokalne akcijske skupine (LAS) so med 14. septembra organizirale tridnevno mednarodno srečanje LAS. Z ogledi primerov dobrih praks okrepljenega srečanja sta se udeležila tudi Greta Černilogar iz Posoškega razvojnega centra, vodilnega partnerja LAS Dolina Soče, in Davorin Koren, predstavnik Javnega zavoda Triglavski narodni park.

Srečanje je v največji meri potekalo v najstarejšem in največjem nacionalnem parku Gauja, ki slovi po rdečkasto-rumenih peščenih kamninah, ki so nastale pred 370 milijoni let.

Ocenjevanje ribjih izdelkov

18. 9. 2018

Ime operacije:	OCENJEVANJE RIBJIH IZDELKOV
Kratica:
Prijavitelj:	LAS Dolina Soče
Projektni partnerji:
Začetek in zaključek operacije:	18. 9. 2018–30. 1. 2020
Vrednost operacije:	49.124,85 €
Upravičeni stroški operacije:	43.905,87 €
Zaprošen % sofinanciranja:	85 %
Odobrena vrednost sredstev:	37.319,99 €
Operacija je bila s strani Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja potrjena z Odločbo o pravici do sredstev št. 33155-1/2018/7 dne 17. 9. 2018.

VSEBINA

Slovenija je dežela rek. Sladkovodne ribe so pomenile pomemben vir prehrane na slovenskih tleh, zlasti na območjih, kjer so pogoji za kmetijstvo slabši. Razvoj gojenja sladkovodnih rib Sloveniji se je začel konec 19. stoletja, ko so bile zgrajene prve prave ribogojnice. Te so bile namenjene gojenju rib oziroma postrvi za prehrano pa datirajo šele v leto 1930. Nekoliko večji razmah gojenja rib za prehrano se je začel po osamosvojitvi Slovenije. Danes ribogojnice proizvedejo 1.200 ton postrvjih vrst in 300 ton krapovskih vrst.  Kljub temu pa smo še vedno veliki uvozniki sladkovodnih rib. Da bi se v Sloveniji povečala proizvodnja in prodaja lokalne ribe, je treba ozaveščati tako gojitelje rib kot potrošnika. Ribe se umeščajo v prehranski piramidi visoko in jih strokovna javnost priporoča kot »zdravo« hrano. Trendi v kulinariki so ribam in ribjim izdelkom naklonjeni. Kljub temu v Sloveniji pojemo zelo malo rib, predvsem sladkovodnih. Iz rezultatov anket ugotovimo, da pojemo 4 g/prebivalca, kar je zaskrbljujoče nizko. Ankete kažejo tudi to, da 12 odstotkov odraslih nikoli ne uživa rib in da je pri tistih, ki ribe uživajo, delež morskih večji občutno kot sladkovodnih. Skrbi tudi podatek, da povprečni potrošnik večino rib kupi v velikih trgovskih centrih, kjer se zaradi prostega pretoka blaga v Slovenijo uvažajo velike količine rib, katerim pa naša riba praktično ne more konkurirati.

Ker želimo našim ribam in ribogojcem zagotoviti svetlejšo prihodnost, bodo aktivnosti v okviru projekta sodelovanja Ocenjevanje ribjih izdelkov pripomogle k dodani vrednosti.

Glavni razlog projekta je, da se vzpostavi dolgoročen sistem, ki bo predstavljal sladkovodne ribe na Slovenskem trgu. Ob tem pa brez ozaveščanja potrošnika o kakovostnih razlikah pri ribah, o okusih in predstaviti prodajne točke, ne gre.

Priložnost za slovenske ribogojce je tako v ozaveščanju potrošnikov o višji kakovosti njihovih izdelkov, ki mora pri odločitvi za nakup odtehtati nekoliko višjo prodajo ceno od konkurenčnih izdelkov na trgovskih policah. Namen ocenjevanja ribjih izdelkov je tako ribogojcem po objektivnih kriterijih omogočiti primerjavo ter hkrati povečati   vrednost domačih rib in ribjih izdelkov pri potrošniku.

Projekt je načrtovan v skladu z operativnim programom in prednostno nalogo Unije pospeševanje trženja in predelave ter posebnim ciljem spodbujanja akvakulture z visoko ravnjo varstva okolja, zdravja in dobrega počutja živali ter javnega zdravja in varnosti.

Učinki projekta bodo v večini posredni, to je v višji ozaveščenosti potrošnikov o kakovosti rib in ribjih izdelkov. Posredno z mreženjem deležnikov (gostinci, turistični delavci) in uvajanjem slovenskih proizvodov v ponudbo  se lahko posredno pokaže tudi potencialna možnost zaposlitev v gostinstvu. Pri ribogojcih je osnovna prioriteta  ohranjanje obstoječih delovnih mest.

AKTIVNOSTI

Faza I.

1) Koordinacija in vodenje projekta

SKUPNE AKTIVNOSTI MED SODELUJOČIMI LAS

2) Izvedba ocenjevanja ribjih izdelkov

• Organizacija informativnih delavnic
• Usposabljanje potencialnih ocenjevalcev
  • – Vabilo na delavnico
• Priprava Pravilnika o ocenjevanju ribjih izdelkov
• Izvedba senzoričnega ocenjevanja ribjih izdelkov
• Svetovanje potencialnim izdelovalcem ribjih izdelkov na območju Zgornjega Posočja
• Oblikovanje in objava strokovnega članka v mediju

3) Fotografiranje izdelovalcev ribjih izdelkov

• Fotografiranje izdelovalcev ribjih izdelkov na območju Zgornjega Posočja

4) Izdelava celostne grafične podobe

• Izdelava CGP

5) Udeležba na dogodku Podeželje v mestu

• Oglaševanje v mediju Primorski Val
• Lokalne sestavine za predstavitev ribjih jedi na dogodku
• Priprava ribjih jedi

6) Izdelava biokemijske analize za ribe in ribje izdelke

• Izdelava analize za 6 vzorcev

7) Izdelava promocijskega materiala 

• Nakup in tisk majic, predpasnikov

Faza II.

1) Koordinacija in vodenje projekta

SKUPNE AKTIVNOSTI MED SODELUJOČIMI LAS

2) Izvedba ocenjevanja ribjih izdelkov

• Izvedba senzoričnega ocenjevanja ribjih izdelkov

3) Oblikovanje in tisk izobraževalne knjižice o pomenu rib in ribjih izdelkov

• Priprava tekstov za knjižico – Faronika d.o.o.
• Oblikovanje in tisk izobraževalne knjižice o pomenu ribjega mesa

4) Udeležba na dogodku Podeželje v mestu

• Oglaševanje v mediju Primorski Val
• Lokalne sestavine za predstavitev ribjih jedi na dogodku
• Priprava ribjih jedi

5) Izvedba dvodnevne strokovne ekskurzije

• Udeležba na dvodnevni strokovni ekskurziji

SPECIFIČNE AKTIVNOSTI LAS DOLINA SOČE

6) Izvedba izobraževalnih delavnic

• Izvedba izobraževalnih delavnic o shemi kakovosti ribjih izdelkov prebivalcem na območju LAS

7) Izvedba kuharskih delavnic

• Izvedba kuharskih delavnic na temo postrvi s kuharskim mojstrom
• Snemanje delavnic na terenu
• Fotografiranje jedi na delavnici za izdelavo knjižice z recepturami

8) Oblikovanje in tisk knjižice z recepturami

• Priprava spremljajočega besedila k receptom
• Oblikovanje in tisk knjižice receptov

9) Aktivnost 12: Izdelava filma

• Izdelava filma

CILJI

• Ribogojcem po objektivnih kriterijih omogočiti primerjavo in hkrati povečati vrednost domačih rib in ribjih izdelkov pri potrošniku, hkrati pa ozaveščati potrošnika, da z nakupom ribjih izdelkov na lokalnem trgu pomaga ohranjati slovenska delovna mesta, sebi pa zagotavlja prehransko varnost, ki je sicer v primeru nakupa konkurenčnih izdelkov iz tujine vprašljiva.
• Promovirati dogodke oz. prireditve oz. nadgraditi že obstoječo ponudbo z lokalnimi ribami in ribjimi izdelki.
• Izobraževati lokalne prebivalce, gostince in turistične ponudnike o pomenu sladkovodnih lokalnih rib ter njihov pozitivni vpliv na krepitev lokalne identitete.

REZULTATI

• 1 izvedena informativna delavnica za različne ciljne skupine o pomenu ocenjevanja.
• 5 usposobljenih potencialnih ocenjevalcev ribjih izdelkov.
• Izdelan in potrjen Pravilnik o ocenjevanju ribjih izdelkov.
• 2 izvedeni senzorični ocenjevanji ribjih izdelkov.
• Izdelana celostna grafična podoba za ocenjevanje ribjih izdelkov.
• Predstavitev produktov na dveh prireditvah Podeželje v mestu.
• Izdelana analiza za 6 različnih rib oz. ribjih izdelkov.
• Izdelan promocijski material.
• Oblikovana in natisnjena Izobraževalna knjižica o pomenu rib in ribjih izdelkov.
• Izveden ogled dobre prakse v tujini.
• 5 Izvedenih izobraževalnih delavnic o shemi kakovosti ribjih izdelkov prebivalcem na območju LAS.
• Izvedba 6 kuharskih delavnic na temo postrvi s kuharskimi mojstri.
• Oblikovana in natisnjena knjižica z recepturami.
• Izdelava filma (spot).

KORISTI ZA OBMOČJE

Ribogojstvo se že povezuje z gostinstvom, na nekaterih območjih pa je to povezovanje še vedno šibko. V skupnem sodelovanju se kaže priložnost tako za gostinski sektor kot za ribogojce, da skupaj odkrijejo nove tržne niše. Ribji izdelki, katerih kakovost je podkrepljena z objektivnimi rezultati ocenjevanja ribjih izdelkov, so dodana vrednost ribogojcem in odlična priložnost za lokalne gostince, da svojim gostom ponudijo največ, kar lahko: kakovostne ribje izdelke iz lokalne pridelave.

SPLETNI POVEZAVI

• Spletna stran Evropske komisije, namenjene ESPR | priponka |
• Spletna stran Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo – ESPR  | priponka |