AVTOPAS

Ime operacije:AVTOHTONE PASME V JULIJSKIH ALPAH
Akronim:AVTOPAS
Prijavitelj:Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
Projektni partnerji:Turistično društvo Soča Trenta, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Društvo rejcev drobnice Zgornjega Posočja in Srečko Koren
Začetek in zaključek operacije:1. 12. 2018–30. 1. 2020
Vrednost operacije:20.269,80 €
Upravičeni stroški operacije:20.269,80 €
Zaprošen % sofinanciranja85 %
Odobrena vrednost sredstev17.229,34 €
Operacija je bila s strani Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja potrjena z Odločbo o pravici do sredstev št. 33152-22/2018/3 dne 30. 10. 2018.

VSEBINA 

LAS Dolina Soče predstavlja izvorno območje za tri slovenske avtohtone pasme domačih živali, in sicer bovško ovco, drežniško kozo in cikasto govedo. Vse tri pasme imajo prvo oziroma drugo stopnjo ogroženosti. Zaradi majhnega števila plemenskih živali v reji prihaja do ogroženosti ohranitve teh pasem (nizka ekonomičnost reje, zmanjševanje genetske pestrosti, prevladovanje ozko specializiranih pasem z veliko prirejo …). Avtohtone pasme domačih živali pomenijo veliko zakladnico genov, ki prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji in jih je zato treba obravnavati kot javno dobro. Predstavljajo slovensko kulturno in obenem naravno dediščino. Na lokalno območje prilagojene pasme domačih živali so najbolj primerne za uravnoteženo ohranjanje kulturne krajine še posebej habitate visokogorskih travišč planinskih pašnikov, ki predstavljajo tudi kvalifikacijski habitatni tip območij Natura 2000. Z razvojnimi usmeritvami definiranimi v zakonu o Triglavskem narodnem parku (TNP) se v narodnem parku zagotavlja doseganje ciljev varstva okolja in spodbuja trajnostni razvoj, prilagojen ciljem narodnega parka, ki se uresničujejo tudi z rejo avtohtonih pasem domačih živali (ZTNP-1). Pomembni upravljavski nalogi na območju TNP sta ohranjanje in razvijanje planinskega pašništva, in sicer kot oblika tradicionalne rabe kmetijskih zemljišč in vzdrževanje za narodni park značilne krajine ter spodbujanje kmetov k vključevanju v ukrepe KOP-OP, kamor spada tudi reja avtohtonih pasem domačih živali. Nacionalni dolgoročni program Varstva biotske raznovrstnosti v živinoreji 2017–2023 izpostavlja ohranjanje in trajnostno rabo živalskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo s poudarkom na slovenskih avtohtonih pasem domačih živali, ki so namenjene kmetovanju v tradicionalnem okolju oziroma v okviru tradicionalnih praks prireje. Med izpostavljene cilje pa sodi tudi izboljšano in okrepljeno podporno okolje za dejavnosti prireje in trženja izdelkov slovenskih avtohtonih pasem domačih živali, ki imajo prvo ali drugo stopnjo ogroženosti.

NAMEN 

Ohranjanje avtohtonih pasem domačih živali ter kulturne krajine visokogorskih travišč na planinskih pašnikih.

AKTIVNOSTI

1) Delo na projektnih aktivnostih operacije

  • Vodenje, koordinacija in administracija operacije

2) Izvedba poskusa spremljanja živali na pašniku

  • Vzpostavitev sistema telemetrijskega spremljanja živali na prosti planinski paši
  • Pomoč pri terenskem delu na visokogorskih pašnikih

3) Izdelava celostne grafične podobe (CGP)

  • Izdelava logotipa, embalaže in spletne strani
  • Priprava izhodišč in koordinacija aktivnosti za izdelavo logotipa, embalaže in spletne strani

4) Trentarski semenj

  • Organizacija in izvedba prireditve Trentarski semenj

5) Raziskovalno delo Univerze v Ljubljani, Biotehnična fakulteta

  • Raziskovalno/terensko delo z namenom ohranjanja genetske pestrosti pri drežniški kozi (test očetovstva z mikrosateliti …)
  • Izvedba izobraževanja za rejce
  • Raziskovalno in terensko delo z namenom zmanjševanja križanja v sorodu pri drežniški kozi (izračuni sorodstva in izbor plemenskih živali, izvedba preizkušnje manj sorodnih plemenjakov …)

CILJI IN REZULTATI

  • Izvesti poskus telemetrijskega spremljanja živali na prosti planinski paši
  • Izvesti postopke za zmanjšanje oziroma ohranjanje genetske pestrosti v populaciji avtohtone pasme drežniška koza (test očetovstva z mikrosateliti)
  • Organizirati in izvesti javno prireditev z namenom promocije avtohtonih pasem domačih živali
  • Izvesti izobraževanje za rejce
  • Izdelati celostno grafično podobo za potrebe promocije in trženja izdelkov iz mesa drobnice

KORISTI ZA OBMOČJE

Območje Julijskih Alp je izvorno območje treh slovenskih avtohtonih pasem domačih živali, ki so najbolj primerne za ohranjanje kulturne krajine in planinskih pašnikov na tem območju. Glavna korist za območje bodo izboljšani pogoji za gospodarjenje na kmetijskih zemljiščih in rejo avtohtonih pasem ter njihovo ohranjanje (izobraževanje za rejce, izdelava CGP, promocija in trženje izdelkov, povečanje oziroma ohranjanje genetske pestrosti v populaciji drežniške koze, pridobljena izhodišča za nadaljnje raziskave in ukrepe glede spremljanja živali na prosti paši …).

Ovčja volna za današnji čas (KREACIJA)

Ime operacije:OVČJA VOLNA ZA DANAŠNJI ČAS
Kratica:KREACIJA
Prijavitelj:Posoški razvojni center
Projektni partnerji:Društvo Od ovce do izdelka
Začetek in zaključek operacije:1. 1. 2019–30. 1. 2020
Vrednost operacije:10.495,81 €
Upravičeni stroški operacije:10.099,90 €
Zaprošen % sofinanciranja:85 %
Odobrena vrednost sredstev:8.584,91 €
Operacija je bila s strani Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja potrjena z Odločbo o pravici do sredstev št. 33152-10/2018/3 dne 30. 10. 2018.

VSEBINA 

Projekt Ovčja volna za današnji čas se bo izvajal na območju Občine Bovec, kjer je doma avtohtona pasma bovška ovca. Tu so doma bogata tradicionalna znanja s področja predelave volne in izdelave različnih volnenih izdelkov. Na območju delujeta dve društvi, katerih člani so rejci drobnice in podeželske žene, ki se ukvarjajo s predelavo volne v izdelke. Obrt predelave volne oziroma pletenja in polstenja ter drugih tehnik je še vedno živa. Članice društva Od ovce do izdelka izdelujejo različne izdelke, ki jih v rokodelskem ateljeju v Bovcu tudi ponujajo obiskovalcem. Večinoma gre za spominke in druge manjše predmete, kot so nogavice, copati, brezrokavniki, kape, rokavice … Želja je, da bi svoje znanje nadgradili in iz lokalne volne izdelali kreacije, ki bi predstavljale nadgradnjo dediščine.

Cilj projekta je spodbuditi mlajše (pod 60 let), da se vključijo v proces izdelave volnenih izdelkov. Da se skozi druženja in delavnice naučijo tradicionalnih znanj ter s pomočjo kreatorja spustijo v raziskovanje novih tehnik obdelave in s tem izdelajo unikatne izdelke, ki bodo služili kot modelne kreacije pri ustvarjanju novih tržno zanimivih produktov iz ovčje volne. Cilj je tudi prenos tradicionalnih znanj in ustvarjalnosti na mlajše z namenom ohranjanja identitete ter ustvarjanja inovativnih produktov iz naravnih materialov.

AKTIVNOSTI

1) Delo na projektnih aktivnostih operacije

  • Koordinacija in vodenje projekta
  • Priprava razstave kreacij na javni prireditvi, nadzor nad razstavo v času trajanja prireditve ter izvedba pogostitve
  • Ureditev prostora za razstavo kreacij v rokodelskem ateljeju
  • Prevoz in odvoz ter trženje ovc za izvedbo delavnic pranje in odbira
  • Organiziranje delavnic ter usklajevanje izvedbenih vsebin med partnerji

2) Izvajanje mehkih vsebin

  • 18 kreativnih delavnice z kreatorjem Borutom Šulinom
  • 4 delavnice pranje in odbira volne

3) Nakup opreme za razstavo kreacij

  • Moški in ženski torzo

CILJI IN REZULTATI

  • Izdelanih najmanj 5 kreacij (sodobni pristopi h kreiranju oblačil iz ovčje volne).
  • Izobraženih najmanj 15 oseb (večina s strani ranljivih skupin) za nove pristope k obdelavi ovčje volne (izvedenih 22 delavnic).
  • Javne predstavitve kreacij (ena javna prireditev in na razstavi v rokodelskem ateljeju PUC Bovec).

KORISTI ZA OBMOČJE

Društvo Od ovce do izdelka se že vrsto let ukvarja z ohranjanjem rokodelstva na Bovškem. Imajo svoj rokodelski atelje, kjer ustvarjajo in tudi prodajajo izdelke narejene izključno na območju Doline Soče. Atelje je s strani domačih in tujih gostov zelo dobro obiskan. To je za večino turistov tudi prvi stik s tradicionalnim okoljem. Kljub temu se v društvu soočajo s težavami. Zanimanje mladih za udejstvovanje pri dejavnostih društva je zelo nizko. S tem projektom bi zato k sodelovanju radi pritegnili mlade. Območje bi s tem pridobilo ogromno. Vsi novi, ki se bodo pridruži k sodelovanju, so zelo dobrodošli, saj bo v prihodnje oni tisti, ki bodo lokalno javnost učili tradicionalnih znanj, obiskovalce pa popeljali v tradicijo bovške doline.

V igri je šest novih projektov

Na »3. javni poziv za izbor operacij za uresničevanje Strategije lokalnega razvoja za lokalno akcijsko skupino LAS Dolina Soče za programsko obdobje 2014–2020« so se s projektnimi partnerji odzvale vse štiri občine, ki delujejo na območju omenjene lokalne akcijske skupine (LAS).

Konec septembra se je namreč iztekel rok za oddajo vlog, s katerimi se zasledujejo cilji Evropskega sklada za regionalni razvoj in omenjene strategije. Skupno je bilo oddanih šest projektov, ki se nameravajo izvajati na ciljno zastavljenih območjih to je v Bovcu, Breginju, Desklah, Mostu na Soči, Podbrdu in Tolminu.

Predlagane projekte je danes pregledala in ocenila komisija, ki je ugotovila, da je vseh šest doseglo zadostno število točk za nadaljnjo obravnavo.

V drugi polovici novembra bodo člani Upravnega odbora LAS Dolina Soče izbrali projekte za sofinanciranje, njihov izbor pa bodo nato dokončno potrdili še na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

T. Š. F.

Foto: M. P.

Kako na peti italijanskega škornja spodbujajo celostno urejanje vasi

Italija (Apulia) – Društvo za razvoj slovenskega podeželja (DRSP) je v sodelovanju z Mrežo za podeželje (MKGP) 42 udeležencem med 22. in 26. oktobrom omogočilo udeležbo na strokovni ekskurziji. Ta je potekala na južnem delu pete italijanskega škornja, in sicer v provinci Lecce. Gre za območje, ki ga pokriva Lokalna akcijska skupina (LAS) Capo Santa Maria di Leuca. Predstavniki sedemnajstih slovenskih LAS, pa tudi drugih institucij ter organizacij, ki delujejo na področju razvoja podeželja, smo spoznali tamkajšnje projekte in model spodbujanja celostnega urejanja vasi.

Prvi dan smo se odpravili na sedež omenjene LAS, ki od leta 1992 deluje v mestu Tricase, program LEADER pa izvaja že četrto zaporedno programsko obdobje. Tukajšnje razvojne projekte so nam predstavili predstavniki LAS Capo Santa Maria di Leuca: predsednik rag. Rinaldo Rizzo, direktor dr. Giosuè Olla Atzeni in vodja Antonazzo Marurizio. S projekti, kot so: • razpršeni hotel, • model celostnega urejanja vasi, • natečaj za najlepšo vas, • kmečki in religiozni turizem ter • kulturne in socialne dejavnosti, so po njihovih besedah spodbujali razvoj območja, ki je nekoliko bolj oddaljeno od same obale. Na ta način so razširili ponudbo, podaljšali turistično sezono in zagotovili homogenejši razvoj območja.

V popoldanskem času je v istem kraju sledil ogled keramične delavnice Arte Ceramica Branca, nato pa smo se odpravili v Specchio, kjer smo si pri obrtniku Adolfu Cazzatu ogledali tradicionalno izdelavo pletenih izdelkov iz kokosove vrvi (filtre, košare, predpražnike …), ki tu poteka že od leta 1890. Dan smo zaključili ob obmorskem mestecu Torre San Giovanni pri Emanuelu De Gaetaniju, in sicer z ogledom proizvodnje ter pokušino priznanih likerjev blagovne znamke Essentiae.

Drugi dan je sledil ogled štirih turističnih kmetij: • Gianferrante Agritourism Farm v Ugentu, • Terra di Leuca Farmhouse v Ruggianu di Salve, • Serine Farmhouse v Castrignanu del Capo in • Sante Le Muse Tourist Farm v mestu Salve. Popoldanski čas pa je bil rezerviran za predstavitev Programa razvoja podeželja v Italiji ter razdelitev območij. Več o tem nam je povedal predstavnik Sveta za kmetijske raziskave in agrarno ekonomiko Giuseppe Gargano, medtem ko je dr. agr. Cosimo R. Sallustio, iz Oddelka za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje na tamkajšnjem kmetijskem ministrstvu, predstavil regionalni program razvoja podeželja v novem programskem obdobju na območju Puglie, pri čemer se je osredotočil na Ukrep 19, ki govori o podpori za lokalni LEADER razvoj. V imenu slovenskih predstavnikov je gostitelje pozdravil podpredsednik DRSP Goran Šoster in jim pojasnil našo nacionalno vladno strukturo na področju razvoja podeželja in slovenski način razdelitve območij za izvajanje ukrepa LEADER. Ob tej priložnosti se je tudi on dotakni izvajanja Ukrepa 19 pri nas in predstavil ključne projekte.

Naslednji dan smo se udeleženci ekskurzije sprehodili po starodavnih naseljih, med katerimi še posebej izstopata Specchia in Presicce, ki je od leta 2013 tudi del združenja najlepših italijanskih vasi. Sledil je obisk Alessana, kjer smo si ogledali turistično informacijski center, migracijski laboratorij in obnovljene apartmaje, ki so vključeni v mrežo razpršenih hotelov ter so bili sofinancirani iz sredstev LEADER. Zadnji dan smo v Ugentu obiskali še leta 2009 obnovljen arheološki muzej. Tu so na ogled modeli starodavnega mesta, srednjeveško lončarsko posodje, grobne najdbe in kamnita grobnica bojevnika. V središču pozornosti pa je tudi kopija bronastega kipa Zeusa, ki velja za mojstrovino iz časa Velike Grčije*.

Italijanski predstavniki so v sklopu ekskurzije izrazili tudi željo po sodelovanju – predvsem na področju turizma in kulture. Med drugim so spomnili na možnosti, ki jih za skupne projekte ponujata tako program Interreg VA Italija – Slovenija kot program ADRION. Z namenom priprave skupnih projektov sodelovanja so predlagali bilateralna srečanja, ki so se, kot so zatrdili gostitelji, pri njihovi pripravi projektov s francoskimi LASi dobro obnesla.

O našem obisku so poročali tudi lokalni mediji (https://bit.ly/2SqQiXS, https://bit.ly/2OZtPmP).

Več si lahko preberete v priloženem poročilu.

Meta Pajer

Opomba: * Velika Grčija (latinsko »Magna Graeciea«) – ime regije v antični južni Italiji in Siciliji, ki so ju od 8. st. pr. n. št. kolonizirali grški naseljenci. (vir: Wikipedia)

Mednarodno srečanje lokalnih akcijskih skupin



Latvija – Latvijske lokalne akcijske skupine (LAS) so med 14. septembra organizirale tridnevno mednarodno srečanje LAS. Z ogledi primerov dobrih praks okrepljenega srečanja sta se udeležila tudi Greta Černilogar iz Posoškega razvojnega centra, vodilnega partnerja LAS Dolina Soče, in Davorin Koren, predstavnik Javnega zavoda Triglavski narodni park.

Srečanje je v največji meri potekalo v najstarejšem in največjem nacionalnem parku Gauja, ki slovi po rdečkasto-rumenih peščenih kamninah, ki so nastale pred 370 milijoni let.

PREDSTAVITEV KULINARIKE V ZAŠČITENEM OBMOČJU
Laura Skrodele, iz Siguldas Attīstībasaģentūra un GNP Tūrisma biedrības pārstāve, je spregovorila o marketinškem orodju za razvoj trajnostnega turizma v zaščitenih območjih.

OGLED KAMPA APALKANS
Kamp, ki leži v zaščitenem območju Gauja, je bil na račun gradnje iz naravnih materialov sofinanciran s strani programa LEADER. 


OGLED KAMPA APALKANS
V času ogleda je bil v gradnji še en objekt, v katerem bo predvidoma restavracija, kjer bodo ponujali jedi iz lokalno pridelanih živil.

OGLED VASI LIGATNE
Tudi ta se nahaja v nacionalnem parku Gauja in je bila prav tako sofinancirana s strani programa LEADER. Prav v tej vasi so pred 200 leti izdelovali papir.



OGLED VASI LIGATNE
Čeprav papirnica že dolgo ne obratuje več, tukajšnji prebivalci kljub temu še vedno obujajo ta zgodovinski duh, in sicer predvsem s pomočjo različnih MEDGENERACIJSKIH DELAVNIC, KJER PRIKAZUJEJO IZDELAVO PAPIRJA NA STAR NAČIN.

Vas Ligatne pa je poznana tudi po rdečkasto-rumenih peščenih kamninah, v katere so ljudje izdolbli JAME ZA SHRANJEVANJE ŽIVIL.

Vas Ligatne pa je poznana tudi po rdečkasto-rumenih peščenih kamninah, v katere so ljudje izdolbli JAME ZA SHRANJEVANJE ŽIVIL.
DANES JAME V GLAVNEM SLUŽIJO TURISTIČNEMU NAMENU,
saj v njih lokalni ponudniki prodajajo svoje izdelke in pridelke. 


TRŽNICA LOKALNIH IZDELKOV IN PRIDELKOV pred vhodom v jame.
OGLED TRŽNICE V VASI STRAUPE.
Ta je zanimiva predvsem zato, ker deluje na podeželju. Po navadi lokalni izdelovalci in pridelovalci svoje izdelke in pridelke prodajajo meščanom, v tem primeru pa jih dvakrat na mesec ponudijo tudi prebivalcem podeželja.
Ogled primera dobrih praks: TRŽNICA
V VASI STRAUPE – “TRAUPE FARMERS’ MARKET” 

Kot so pojasnili organizatorji srečanja, DELUJE TRŽNICA PO PRINCIPU »SLOOW FOOD MARKETA«, dovoljenje za prodajo izdelkov, pridelkov in hrane pa lahko pridobijo izključno tisti ponudniki, ki v svoje izdelke in pridelke vključujejo izključno lokalne sestavine in s tem dvigujejo dodano vrednost.
Skip to content