Latvija – Latvijske lokalne akcijske skupine (LAS) so med 14. septembra organizirale tridnevno mednarodno srečanje LAS.Z ogledi primerov dobrih praks okrepljenega srečanja sta se udeležila tudi Greta Černilogar iz Posoškega razvojnega centra, vodilnega partnerja LAS Dolina Soče, in Davorin Koren, predstavnik Javnega zavoda Triglavski narodni park.
Srečanje je v največji meri potekalo v najstarejšem in največjem nacionalnem parku Gauja, ki slovi po rdečkasto-rumenih peščenih kamninah, ki so nastale pred 370 milijoni let.
PREDSTAVITEV KULINARIKE V ZAŠČITENEM OBMOČJU Laura Skrodele, iz Siguldas Attīstībasaģentūra un GNP Tūrisma biedrības pārstāve, je spregovorila o marketinškem orodju za razvoj trajnostnega turizma v zaščitenih območjih.
OGLED KAMPA APALKANS Kamp, ki leži v zaščitenem območju Gauja, je bil na račun gradnje iz naravnih materialov sofinanciran s strani programa LEADER.
OGLED KAMPA APALKANS V času ogleda je bil v gradnji še en objekt, v katerem bo predvidoma restavracija, kjer bodo ponujali jedi iz lokalno pridelanih živil.
OGLED VASI LIGATNE Tudi ta se nahaja v nacionalnem parku Gauja in je bila prav tako sofinancirana s strani programa LEADER. Prav v tej vasi so pred 200 leti izdelovali papir.
OGLED VASI LIGATNE Čeprav papirnica že dolgo ne obratuje več, tukajšnji prebivalci kljub temu še vedno obujajo ta zgodovinski duh, in sicer predvsem s pomočjo različnih MEDGENERACIJSKIH DELAVNIC, KJER PRIKAZUJEJO IZDELAVO PAPIRJA NA STAR NAČIN. Vas Ligatne pa je poznana tudi po rdečkasto-rumenih peščenih kamninah, v katere so ljudje izdolbli JAME ZA SHRANJEVANJE ŽIVIL. Vas Ligatne pa je poznana tudi po rdečkasto-rumenih peščenih kamninah, v katere so ljudje izdolbli JAME ZA SHRANJEVANJE ŽIVIL.DANES JAME V GLAVNEM SLUŽIJO TURISTIČNEMU NAMENU, saj v njih lokalni ponudniki prodajajo svoje izdelke in pridelke.
TRŽNICA LOKALNIH IZDELKOV IN PRIDELKOV pred vhodom v jame.OGLED TRŽNICE V VASI STRAUPE. Ta je zanimiva predvsem zato, ker deluje na podeželju. Po navadi lokalni izdelovalci in pridelovalci svoje izdelke in pridelke prodajajo meščanom, v tem primeru pa jih dvakrat na mesec ponudijo tudi prebivalcem podeželja.Ogled primera dobrih praks: TRŽNICA V VASI STRAUPE – “TRAUPE FARMERS’ MARKET”
Kot so pojasnili organizatorji srečanja, DELUJE TRŽNICA PO PRINCIPU »SLOOW FOOD MARKETA«, dovoljenje za prodajo izdelkov, pridelkov in hrane pa lahko pridobijo izključno tisti ponudniki, ki v svoje izdelke in pridelke vključujejo izključno lokalne sestavine in s tem dvigujejo dodano vrednost.
Operacija je bila s strani Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja potrjena z Odločbo o pravici do sredstev št. 33155-1/2018/7 dne 17. 9. 2018.
VSEBINA
Slovenija je dežela rek. Sladkovodne ribe so pomenile pomemben vir prehrane na slovenskih tleh, zlasti na območjih, kjer so pogoji za kmetijstvo slabši. Razvoj gojenja sladkovodnih rib Sloveniji se je začel konec 19. stoletja, ko so bile zgrajene prve prave ribogojnice. Te so bile namenjene gojenju rib oziroma postrvi za prehrano pa datirajo šele v leto 1930. Nekoliko večji razmah gojenja rib za prehrano se je začel po osamosvojitvi Slovenije. Danes ribogojnice proizvedejo 1.200 ton postrvjih vrst in 300 ton krapovskih vrst. Kljub temu pa smo še vedno veliki uvozniki sladkovodnih rib. Da bi se v Sloveniji povečala proizvodnja in prodaja lokalne ribe, je treba ozaveščati tako gojitelje rib kot potrošnika. Ribe se umeščajo v prehranski piramidi visoko in jih strokovna javnost priporoča kot »zdravo« hrano. Trendi v kulinariki so ribam in ribjim izdelkom naklonjeni. Kljub temu v Sloveniji pojemo zelo malo rib, predvsem sladkovodnih. Iz rezultatov anket ugotovimo, da pojemo 4 g/prebivalca, kar je zaskrbljujoče nizko. Ankete kažejo tudi to, da 12 odstotkov odraslih nikoli ne uživa rib in da je pri tistih, ki ribe uživajo, delež morskih večji občutno kot sladkovodnih. Skrbi tudi podatek, da povprečni potrošnik večino rib kupi v velikih trgovskih centrih, kjer se zaradi prostega pretoka blaga v Slovenijo uvažajo velike količine rib, katerim pa naša riba praktično ne more konkurirati.
Ker želimo našim ribam in ribogojcem zagotoviti svetlejšo prihodnost, bodo aktivnosti v okviru projekta sodelovanja Ocenjevanje ribjih izdelkov pripomogle k dodani vrednosti.
Glavni razlog projekta je, da se vzpostavi dolgoročen sistem, ki bo predstavljal sladkovodne ribe na Slovenskem trgu. Ob tem pa brez ozaveščanja potrošnika o kakovostnih razlikah pri ribah, o okusih in predstaviti prodajne točke, ne gre.
Priložnost za slovenske ribogojce je tako v ozaveščanju potrošnikov o višji kakovosti njihovih izdelkov, ki mora pri odločitvi za nakup odtehtati nekoliko višjo prodajo ceno od konkurenčnih izdelkov na trgovskih policah. Namen ocenjevanja ribjih izdelkov je tako ribogojcem po objektivnih kriterijih omogočiti primerjavo ter hkrati povečati vrednost domačih rib in ribjih izdelkov pri potrošniku.
Projekt je načrtovan v skladu z operativnim programom in prednostno nalogo Unije pospeševanje trženja in predelave ter posebnim ciljem spodbujanja akvakulture z visoko ravnjo varstva okolja, zdravja in dobrega počutja živali ter javnega zdravja in varnosti.
Učinki projekta bodo v večini posredni, to je v višji ozaveščenosti potrošnikov o kakovosti rib in ribjih izdelkov. Posredno z mreženjem deležnikov (gostinci, turistični delavci) in uvajanjem slovenskih proizvodov v ponudbo se lahko posredno pokaže tudi potencialna možnost zaposlitev v gostinstvu. Pri ribogojcih je osnovna prioriteta ohranjanje obstoječih delovnih mest.
Svetovanje potencialnim izdelovalcem ribjih izdelkov na območju Zgornjega Posočja
Oblikovanje in objava strokovnega članka v mediju
3) Fotografiranje izdelovalcev ribjih izdelkov
Fotografiranje izdelovalcev ribjih izdelkov na območju Zgornjega Posočja
4) Izdelava celostne grafične podobe
Izdelava CGP
5) Udeležba na dogodku Podeželje v mestu
Oglaševanje v mediju Primorski Val
Lokalne sestavine za predstavitev ribjih jedi na dogodku
Priprava ribjih jedi
6) Izdelava biokemijske analize za ribe in ribje izdelke
Izdelava analize za 6 vzorcev
7) Izdelava promocijskega materiala
Nakup in tisk majic, predpasnikov
Faza II.
1) Koordinacija in vodenje projekta
SKUPNE AKTIVNOSTI MED SODELUJOČIMI LAS
2) Izvedba ocenjevanja ribjih izdelkov
Izvedba senzoričnega ocenjevanja ribjih izdelkov
3) Oblikovanje in tisk izobraževalne knjižice o pomenu rib in ribjih izdelkov
Priprava tekstov za knjižico – Faronika d.o.o.
Oblikovanje in tisk izobraževalne knjižice o pomenu ribjega mesa
4) Udeležba na dogodku Podeželje v mestu
Oglaševanje v mediju Primorski Val
Lokalne sestavine za predstavitev ribjih jedi na dogodku
Priprava ribjih jedi
5) Izvedba dvodnevne strokovne ekskurzije
Udeležba na dvodnevni strokovni ekskurziji
SPECIFIČNE AKTIVNOSTI LAS DOLINA SOČE
6) Izvedba izobraževalnih delavnic
Izvedba izobraževalnih delavnic o shemi kakovosti ribjih izdelkov prebivalcem na območju LAS
7) Izvedba kuharskih delavnic
Izvedba kuharskih delavnic na temo postrvi s kuharskim mojstrom
Snemanje delavnic na terenu
Fotografiranje jedi na delavnici za izdelavo knjižice z recepturami
8) Oblikovanje in tisk knjižice z recepturami
Priprava spremljajočega besedila k receptom
Oblikovanje in tisk knjižice receptov
9) Aktivnost 12: Izdelava filma
Izdelava filma
CILJI
Ribogojcem po objektivnih kriterijih omogočiti primerjavo in hkrati povečati vrednost domačih rib in ribjih izdelkov pri potrošniku, hkrati pa ozaveščati potrošnika, da z nakupom ribjih izdelkov na lokalnem trgu pomaga ohranjati slovenska delovna mesta, sebi pa zagotavlja prehransko varnost, ki je sicer v primeru nakupa konkurenčnih izdelkov iz tujine vprašljiva.
Promovirati dogodke oz. prireditve oz. nadgraditi že obstoječo ponudbo z lokalnimi ribami in ribjimi izdelki.
Izobraževati lokalne prebivalce, gostince in turistične ponudnike o pomenu sladkovodnih lokalnih rib ter njihov pozitivni vpliv na krepitev lokalne identitete.
REZULTATI
1 izvedena informativna delavnica za različne ciljne skupine o pomenu ocenjevanja.
Izdelana celostna grafična podoba za ocenjevanje ribjih izdelkov.
Predstavitev produktov na dveh prireditvah Podeželje v mestu.
Izdelana analiza za 6 različnih rib oz. ribjih izdelkov.
Izdelan promocijski material.
Oblikovana in natisnjena Izobraževalna knjižica o pomenu rib in ribjih izdelkov.
Izveden ogled dobre prakse v tujini.
5 Izvedenih izobraževalnih delavnic o shemi kakovosti ribjih izdelkov prebivalcem na območju LAS.
Izvedba 6 kuharskih delavnic na temo postrvi s kuharskimi mojstri.
Oblikovana in natisnjena knjižica z recepturami.
Izdelava filma (spot).
KORISTI ZA OBMOČJE
Ribogojstvo se že povezuje z gostinstvom, na nekaterih območjih pa je to povezovanje še vedno šibko. V skupnem sodelovanju se kaže priložnost tako za gostinski sektor kot za ribogojce, da skupaj odkrijejo nove tržne niše. Ribji izdelki, katerih kakovost je podkrepljena z objektivnimi rezultati ocenjevanja ribjih izdelkov, so dodana vrednost ribogojcem in odlična priložnost za lokalne gostince, da svojim gostom ponudijo največ, kar lahko: kakovostne ribje izdelke iz lokalne pridelave.
SPLETNI POVEZAVI
Spletna stran Evropske komisije, namenjene ESPR | priponka |
Spletna stran Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo – ESPR | priponka |
Dvodnevni Festival slovenskih LAS, ki se v enem od večjih slovenskih mest odvija na vsaki dve leti, poteka predvsem z namenom mreženja sodelujočih LAS, iskanja možnosti projektnega in tudi siceršnjega sodelovanja ter promocije.
Letos se je tako 7. in 8. septembra več kot sto udeležencev iz 8. evropskih držav srečalo na območju Kamnika, kjer v osrčju slovenskega ozemlja deluje LAS Srce Slovenija. V sklopu srečanja, sestavljenega iz strokovnega posveta in festivalskega dela, so si lahko udeleženci, med katerimi sta bili tudi predstavnici LAS Dolina Soče, ogledali nekaj tamkajšnjih primerov dobrih praks (urejeno degustacijsko klet na Ekološki kmetiji Matevžuc, urejeno vstopno postajo za nihalko na Veliko planino, predstavitev uspešno oživljene ljubezenske zgodbe o staranem siru Trniču, ki so ga lahko udeleženci izdelali sami pod mentorstvom predstavnice Kmetije Gabrš).
UTRINKI IZ LETOŠNJEGA FESTIVALA SLOVENSKIH LAS, katerega rdeča nit je bila vrednotenje strategij lokalnega razvoja LAS. (Foto: Meta Pajer)
Osrednja tema letošnjega strokovnega posveta se je navezovala na Vrednotenje Strategij lokalnega razvoja LAS. Kot lahko razberemo iz Izjave za medije, gre za »v tem času izjemno aktualno temo v celotnem evropskem prostoru. Opredeliti in poenotiti želimo metode oziroma modele vrednotenja delovanja LAS in s tem olajšati delo LAS, predvsem pa uskladiti njihovo delovanje vsaj na regionalni ravni če ne širše.« Ob tej priložnosti je glavni organizator dogodka Društvo za razvoj slovenskega podeželja v sodelovanju z LAS Srce Slovenije in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Mreža za podeželje medse povabil tudi dva ugledna, mednarodna strokovnjaka. Jela Tvrdonova, iz slovaške A-EDUCA, je zbranim kot primer dobre prakse predstavila EU okvir vrednotenja strategij in njegovo umestitev v prakso, medtem ko je Robert Lukesch, iz avstrijskega ÖAR GmbH, spregovoril o pomenu vrednotenja strategij lokalnega razvoja za uspešno izvajanje »Community Led Local Development« (CLLD) oziroma lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.
V popoldanskem delu so se je v nekdanjem mekinjskem samostanu, ki so ga sestre Uršulinke leta 2016 podarile Občini Kamnik, odvijale delavnice, ki so se dotikale dveh tematskih področij. Udeleženci so s skupnimi močmi snovali enotni model vrednotenja strategij lokalnega razvoja v Sloveniji, vzporedno s tem pa je v sklopu projekta NEWBIE potekala tudi razprava na temo (Ne)razpoložljivost kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Ob tem pa naj omenimo še, da se je ta dan odvijala tudi mednarodna borza, v sklopu katere so udeleženci iskali potencialne partnerje za projekte sodelovanja.
NA GRADU BOGENŠPERK sta predstavnici LAS Dolina Soče Sandra Kemperle (levo) in Meta Pajer naleteli na grofico, ki ima, verjeli ali ne, “t’minske korenine”. (Foto: arhiv LAS Dolina Soče)
Drugi dan festivala je potekal pod okriljem Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine, ki sodi med enega največjih slovenskih etnoloških festivalov. Ta v Kamnik tradicionalno privabi več kot 30.000 obiskovalcev iz cele Evrope. Sodelujoči LAS-i so imeli v sklopu tega možnost, da se skupaj s ponudniki iz njihovega območja na dogodku predstavijo na stojnicah s svojimi lokalnimi pridelki in izdelki. Vsi, ki te priložnosti niso izkoristili, pa so si lahko tudi drugi dan ogledali nekaj zanimivih primerov dobrih praks (TIC v Litiji, rudnik Sitarjevec, grad Bogenšperk, turistično kmetijo Pr’ krač). Vsi našteti primeru so bili sofinancirani s pomočjo sredstev programa LEADER/CLLD.
PRIBLIŽAJMO UNESCOVA BIOSFERNA OBMOČJA PREBIVALCEM
Akronim:
MaB
Prijavitelj:
LAS Dolina Soče
Projektni partnerji:
Sodelovanje z LAS-i:
Javni zavod Triglavski narodni park, Posoški razvojni center, Javni zavod za turizem Dolina Soče, Občina Kobarid
LAS Gorenjska košarica, LAS med Snežnikom in Nanosom, LAS Krasa in Brkinov, LAS Posavje, LAS Obsotelje in Kozjansko
Začetek in zaključek operacije:
8. 8. 2018–31. 1. 2021
Vrednost operacije:
62.378,02 €
Upravičeni stroški operacije:
56.345,58 €
Zaprošen % sofinanciranja
85 %
Odobrena vrednost sredstev
47.893,74 €
Operacija je bila s strani Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja potrjena z Odločbo o pravici do sredstev št. 33154-8/2018/11 z dne 3. 8. 2018.
Vsebina operacije:
Projekt sodelovanja, Približajmo Unescova biosferna območja prebivalcem, bo z izvajanjem skupnih aktivnostih na treh biosfernih območij (BO) Slovenije prispeval k povečanju prepoznavnosti biosfernih območij in izkoristil potenciale, ki jih Unesco-vo imenovanje prinaša območju. Ozaveščanje, komunikacija, promocija, izobraževanje ter izmenjava dobrih praks in znanj, organizacija in izvedba dogodkov posvečenih dnevu BO Slovenije, snemanje in predvajanje skupne oddaje o perspektivnih in inovativnih podjetniških idejah v BO Slovenije, skupna izobraževalna zgibanka za ranljive skupine s predstavitvijo BO Slovenije ter izvedba skupnih izobraževalnih delavnic na temo vzpostavitve najbolj efektivnih komunikacijskih orodij z upravljavci BO, bodo bistvene aktivnosti tega dela operacije. V okviru specifičnih aktivnosti bodo izvedene aktivnosti s poudarkom na izkoriščanju lokalnih virov, skupnih produktov ter skupnega nastopa na trgu. S specifičnimi aktivnostmi na območju BO Julijske Alpe želimo dosegati cilje varovanja naravne in kulturne dediščine posameznega območja ob istočasnem izboljševanju dohodkovnega položaja lokalnega prebivalstva. Največji del operacije predstavlja vzpostavitev izhodišč, podpornega okolja in komunikacijskih orodij za skupni turistični produkt pohodniške poti na območju Julijskih Alp. Izdelani koncepti informacijskih točk bodo prilagojeni ljudem posebnimi potrebami – invalidom ter starejšim. Slednji bodo lahko v informacijskih centrih podoživljali lepote ob pohodniški poti tudi če tja zaradi starosti ne bodo mogli. Izdelan bo animiran film na temo pohodništva ter digitalizacija povezovanja OŠ na Biosfrenem območju.
“Man and the Biosphere Programme” (MaB) program Človek in Biosfera je medvladni raziskovalni program UNESCA (organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, ang. United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation; v nadaljnjem besedilu: UNESCO MAB), ki poteka že od leta 1971. Njegov cilj je vzpostaviti ravnovesje odnosa med človekom, naravo in kulturnim izročilom. Razglašena biosferna območja predstavljajo vzorčne primere za uresničevanje trajnostnega razvoja na lokalni, nacionalni in globalni ravni.
Biosferna območja (BO) imajo naslednje funkcije:
ohranjanje ekosistemov, krajine in biološke pestrosti,
spodbujanje gospodarskega razvoja, ki je gospodarsko in kulturno trajnostno usmerjen,
logistično podporo za raziskave, monitoring, izobraževanje, ki se nanašajo na lokalno, regionalno, nacionalno in globalno ohranjanje narave in trajnostni razvoj.
Unesco vsakih 10 let preverja status biosfernega parka in pri tem primerja izvedene aktivnosti in dosežene rezultate. Posebnost biosfernih območij je v tem, da vzpostavljajo pozitiven odnos in enakovredno partnerstvo med človekom in naravo. V biosfernih območjih zavarovana narava ni pomembnejša od uravnoteženega gospodarskega razvoja. Prav zato so ta območja zanimiva in drugačna. Prebivalcem ponujajo številne priložnosti, ne nazadnje prinaša Unescovo priznanje izjemno promocijsko prednost in prepoznavnost. Svetovna mreža biosfernih območij danes vključuje 686 biosfernih območij v 122 državah, vključujoč 20 čezmejnih biosfernih območij.
Na območju Slovenije obstajajo 3 biosferna območja:
Biosferno območje Julijske Alpe je bilo razglašeno 2003 in z njim upravlja Triglavski narodni park; Biosferno območje Julijske Alpe leži na severozahodu Slovenije, na tromeji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Razdeljeno je na osrednje, robno in vplivno območje. Meje biosfernega območja so uradno opredeljene z administrativnimi mejami 10 občin, vključenih v biosferno območje in sicer: Bled, Bohinj, Bovec, Gorje, Jesenice, Kobarid, Kranjska Gora, Radovljica, Tolmin in Žirovnica. Osrednji in robni del biosfernega območja predstavlja zavarovano območje Triglavskega narodnega parka (TNP), ki poleg visokogorskega območja vključuje tudi nekaj pomembnejših turističnih destinacij oziroma krajev, kot so Bohinj, Pokljuka, Planica, Trenta in Log pod Mangartom. Z vidika turistične destinacije Julijske Alpe je nujno obravnavati biosferno območje Julijske Alpe kot celoto. Osrednje varovano območje namreč predstavlja glavno privlačnost Julijskih Alp, po drugi strani pa je to hkrati tudi najbolj dragoceno in občutljivo območje z vidika varovanja naravne in kulturne dediščine. S ciljem zagotavljanja uravnoteženega in trajnostnega razvoja biosfernega območja Julijske Alpe je zato pomembno vključevanje tudi območij, ki so izven zavarovanega območja TNP. Celotno biosferno območje Julijske Alpe meri 195.723 ha oziroma 9,6% območja Slovenije. Znotraj njega zavarovano območje Triglavski narodni park obsega 83.982 ha in predstavlja celotnega 42,9 % biosfernega območja.
Biosferno območje Kras in porečje Reke, s katerim upravlja Park Škocjanske jame, je bilo razglašeno v letu 2004; Po razmejitvah pokriva z osrednjim območjem zavarovano območje Parka Škocjanske jame, z vplivnim območjem pa tudi vplivno območje Parka Škocjanske jame, tranzicijsko območje obsega območje občine Divača. Celotno območje obsega 59.780 ha in se nahaja v petih občinah: Ilirska Bistrica, Hrpelje-Kozina, Divača, Pivka in Postojna. V ožjem zavarovanem, ki obsega 403 ha, izvajamo varstvo biološke pestrosti, naravne in kulturne dediščine, monitoringa in raziskav, ki imajo kar se da majhen vpliv na občutljive ekosisteme. Dejavnosti upravljavca v vplivnem območju, ki pokriva 45.000 ha, so v povezavi z nalogami ožjega zavarovanega območje in v skladu z dobro ekološko prakso. V tranzicijskem območju, s površino 14.377 ha, se dejavnosti navezujejo na izobraževanj in ozaveščanje ter spodbujanje trajnostnih praks v turizmu in drugih dejavnostih. Poleg omenjenih so v biosfernem območju dejavnosti vezane na kmetijstvo, gozdarstvo, bivanjska naselja in drugo rabo, kjer lokalne skupnosti, upravljavske agencije, znanstveniki in nevladne organizacije ter drugi deležniki, v skladu z naravovarstvenimi, kulturnimi, družbenimi in ekonomskimi interesi, delujejo skupaj, da smotrno upravljajo in trajnostno razvijajo naravne vire območja.
Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje, ki je bilo razglašeno leta 2010, pa upravlja Kozjanski park. Bisoferno območje Kozjansko in Obsotelje se nahaja med Savo, Savinjo in Sotlo in je veliko 947 km2. V osrednjem območju se nahaja celotno zavarovano območje Kozjanskega regijskega parka, skoraj polovica osrednjega in robnega območja pripada območjem Natura 2000. Območje zajema enajst občin. Največji delež ozemlja osrednjega in robnega dela biosfernega območja imajo občine Bistrica ob Sotli, Dobje in Kozje, sledijo Podčetrtek, Laško, Šentjur, Brežice, Sevnica, Krško, Šmarje pri Jelšah in Radeče.
Aktivnosti operacije:
FAZA OPERACIJE
SKUPNE AKTIVNOSTI PROJEKTA
AKTIVNOST 0: koordinacija in vodenje projekta
vodenje in koordinacija projekta
AKTIVNOST 1: Organizacija in izvedba strokovnih ekskurzij v BO Slovenijo ter prenos znanja med območji
Organizacija in izvedba strokovne eksurzije v BO Obsotelje in Kozjansko
Organizacija in izvedba strokovne ekskurzije v BO Krasa in porečje reke Reke
Predstavitev BO Julijske Alpe
Organizacija in izvedba izobraževalne delavnice na temo Povezovanje BO Slovenije (prenos znanja in izkušenj)
AKTIVNOST 2: Oblikovanje in tisk izobraževalne zgibanke s predstavitvijo BO Slovenije
Priprava tekstov za zgibanko
Koordiniranje in usklajevanje pri oblikovanju in prilagoditvi izobraževalne knjižice za ranljive skupine »LAHKO BRANJE« (starejši, otroci, osebe s posebnimi potrebami)
AKTIVNOST 3: Organizacija in izvedba lokalne prireditve posvečene dnevu BO Slovenije
Predstavitev BO Slovenije – predavanje
Prestavitev lokalnih izdelkov značilnih za posamezna BO ter imenovanje ambasadorja BO
Koordinacija in usklajevanje ponudnikov iz BO Slovenije z namenom predstavitve jedi in izdelkov iz BO Slovenije na prireditvi
AKTIVNOST 4: Izdelava promocijskega materiala
Nakup ženskih in moških majic ter tisk
AKTIVNOST 5: Snemanje oddaje o perspektivnih in inovativnih podjetniških idejah v BO Slovenije
Snemanje oddaje
Koordiniranje pri snemanju oddaje za BO Julijske Alpe (JA)
SPECIFIČNE AKTIVNOSTI ZA BIOSFERNO OBMOČJE JULIJSKE ALPE
Priprava projektne dokumentacije za ureditev parkirišča pri Napoleonovem mostu
Izdelava kataloga urbane opreme za urejanje javnih površin
Priprava in izdelava vodnika pohodniške poti JA trail
Izdelava zasnove info-točk pohodniške poti JA trail
Nadgradnja blagovne znamke Bohinjso
FAZA OPERACIJE
SKUPNE AKTIVNOSTI PROJEKTA
AKTIVNOST 6: Izvedba izobraževalnih delavnic
Izvedba 2 delavnic na temo Predstavitev upravljanja BO Julijske Alpe deležnikom
Priprava in izvedba skupne delavnice na temo Vzpostavitev najbolj efektivnih komunikacijskih orodij z upravljavci BO Slovenije
Priprava izhodišč s komunikacijskimi orodji za upravljavce BO Slovenije
Pogostitev na delavnicah
Specifične aktivnosti za biosferno območje Julijske Alpe
Izdelava animiranega filma na temo pohodništva
Izdelava digitalne aplikacije za namene povezovanja OŠ na BO
Cilji projekta:
Približati Biosferna območja prebivalcem in širši javnosti.
Povezati vsa BO v Sloveniji.
Komunikacija in prenos dobrih praks ter znanj med biosfernimi območji.
Izkoriščati potenciale biosfernih območjih za namene ohranjanja naravne in kulturne dediščine ter izboljševanja dohodkovnega položaja lokalnih prebivalcev.
Povezati ponudnike s skupnim nastopom na trgu ter predstavitev biosfernih območij Slovenije za boljšo prepoznavnost.
Ozaveščanje in izobraževanje javnosti o pomenu in varovanju biosfernih območij Slovenije.
Skupni rezultati projekta:
Izvedene strokovne ekskurzije in izobraževalne delavnice na temo povezovanja BO.
Izvedene izobraževalne delavnice (komunikacija BO, trajnostna mobilnost , ciljne skupine in širša javnost o BO.
Vzpostavljen sistem organiziranja dnevov biosfernega območja z izborom in imenovanjem ambasadorjev BO Julijske Alpe .
Oblikovana in natisnjena zgibanka s predstavitvijo BO Slovenije ter prilagoditev »LAHKO BRANJE« za ranljive ciljne skupine.
Izvedena lokalna prireditev posvečena DNEVU BO SLOVENIJE z vključitvijo deležnikov in ponudnikov iz vseh 3 BO Slovenije.
Izdelan promocijski material.
Posneta in predvajana oddaja na nacionalni in lokalni TV na temo perspektivne in inovativne ideje v BO Slovenije.
Specifični rezultati projekta:
Nadgrajena blagovna znamka
Izdelana digitalna aplikacije za namene povezovanja OŠ na BO
Izdelana in predvajanaTV oddaja na temo BO in njihovih ponudnikov;
Izdelana digitalna aplikacije za namene povezovanja OŠ na BO
Vzpostavljena izhodišča in podporno okolje pohodniške poti okoli Julijskih Alp (vodnik, koncepti infotočk, katalog urbane opreme, dokumentacija za parkirišče,)
Izdelan animiran film na temo pohodništva
Koristi za območje
S komunikacijo in promocijo bo območje prepoznalo in začelo izkoriščati prednosti in potenciale, ki jih prinaša Unescovo imenovanje predvsem v smislu promocije in prepoznavnosti;
Območje Julijskih Alp bo dobilo izhodišča za vzpostavitev in promocijo skupnega turističnega produkta pohodniška pot okoli Julijskih Alp (povezovanje in skupen nastop ponudnikov na trgu);
Z nadgradnjo in povezavo obstoječih blagovnih znamk se bo izboljšal tržni položaj posameznikov, ki te blagovne znamke uporabljajo (vpliv na gospodarsko rast območja);
S konkretnim povezovanjem območja kot turistične destinacije se s skupaj z upravljavcem BO in TNP vzpostavljajo tudi pogoji za skupno in trajnostno upravljanje naravne in kulturne dediščine
Spletne povezave Evropske komisije in Programa razvoja podeželja:
