Mreža lokalne samooskrbe

Intervencija: LEADER – Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

  • Naziv projekta: Mreža lokalne samooskrbe
  • Prijavitelj projekta: LAS Dolina Soče
  • Projektni partner: KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
  • Sodelujoči LASi: LAS V objemu sonca, LAS Vipavska dolina, LAS s CILjem
  • Trajanje projekta: 18. 6. 2026–31. 5. 2028
  • Skupna vrednost projekta skupaj: 249.974,97 EUR; od tega LAS Dolina Soče: 74.998,95 EUR
  • Zaprošeno sofinanciranje skupaj: 199.979,98; od tega LAS Dolina Soče: 59.999,16 EUR

Opis projekta:

Mreža lokalne samooskrbe je projekt, v katerem sodelujejo štiri primorske lokalne akcijske skupine (LAS Dolina Soče kot vodilni partner, LAS V objemu sonca, LAS Vipavska dolina, LAS s CILjem) in skupni partner KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica. Na območju sodelujočih LAS je prisotna raznolika kmetijska dejavnost, vendar se ponudniki pogosto soočajo z omejenimi proizvodnimi zmogljivostmi, pomanjkanjem organiziranega nastopa na trgu ter nezadostnim sodelovanjem z večjimi kupci. Lokalni pridelovalci imajo omejen dostop do znanj s področja sodobne pridelave, trženja, logistike ter organizacije dobavnih verig. Na drugi strani je pri javnih zavodih, gostinskih ponudnikih in drugih potrošnikih zaznati interes za večjo vključitev lokalno pridelane hrane v svoje jedilnike, vendar zaradi nestabilne, nepovezane in slabo poznane ponudbe mnogokrat ne izberejo živil lokalnega izvora. Projekt odgovarja na omenjene izzive s spodbujanjem lokalne samooskrbe ter krepitvijo celotne verige vrednosti – od lokalnih pridelovalcev do končnih potrošnikov. Tako bodo ustvarjeni ugodnejši pogoji za ohranjanje in razvoj delovnih mest na podeželju, hkrati se bo izboljšala ponudba in prepoznavnost kakovostne lokalno pridelane hrane, ki bo prebivalcem in obiskovalcem območja lažje dostopna.

Cilji in rezultati projekta:

Cilj projekta je ustvariti spodbudno okolje za razvoj osnovnih in dopolnilnih dejavnosti, prispevati k ustvarjanju in ohranjanju delovnih mest, izboljšati kakovost življenja prebivalcev ter okrepiti okoljsko trajnost območja. V okviru projekta bo izvedena analiza stanja in priložnosti za razvoj na področju lokalne samooskrbe, izvajala se bodo izobraževanja in svetovanja za pridelovalce ter javne zavode, aktivnosti mreženja ponudnikov, promocijske in trženjske aktivnosti, priprava kataloga lokalnih ponudnikov ter organizacija borz lokalne hrane in skupnih tržnic. Projekt bo pomembno prispeval k večji prehranski samooskrbi, ustvarjanju novih priložnosti za lokalne pridelovalce in predelovalce hrane ter razvoju podeželja.

Spletna povezava: Skupna kmetijska politika.

Dolina Soče z novimi ureditvami korak bližje dostopnemu turizmu za vse

Kulturna dediščina in turistična doživetja Posočja postajajo dostopnejša tudi osebam z različnimi oviranostmi. V okviru projekta Turizem in muzeji za vse, izvedenega preko LAS Dolina Soče, so bile uresničene pomembne izboljšave, ki obiskovalcem omogočajo lažji dostop do kulturno-zgodovinskih znamenitosti, turističnim ponudnikom pa prinašajo nova znanja za razvoj bolj vključujočih storitev.

Projekt Turizem in muzeji za vse je nastal kot odgovor na potrebe po izboljšanju dostopnosti turističnih in kulturnih vsebin v Dolini Soče. Čeprav Posočje ponuja številne možnosti za spoznavanje bogate zgodovine in naravne dediščine, dostop do posameznih znamenitosti, informacij in doživetij za vse obiskovalce ni enako preprost. Projekt zato ni bil usmerjen zgolj v odpravljanje fizičnih ovir, temveč tudi v izboljšanje dostopnosti informacij, ozaveščanje in krepitev znanja turističnih ponudnikov.

Dostopnejša Kobariški muzej in muzej na prostem Kolovrat

Med pomembnejšimi pridobitvami projekta so prilagoditve v Kobariškem muzeju, kjer so z namestitvijo premičnih klančin izboljšali dostopnost prostorov za gibalno ovirane obiskovalce. Muzejsko izkušnjo so dodatno obogatili s 3D maketo Krnskega pogorja, tipnimi fotografijami in drugimi prilagojenimi vsebinami, ki zlasti slepim in slabovidnim omogočajo boljše spoznavanje zgodovinske dediščine.

Pomembne izboljšave so bile izvedene tudi v muzeju na prostem Kolovrat, kjer so obnovili približno 25 metrov nekdanjega strelskega jarka ter uredili dostopno klančino in obračališče v mitralješkem gnezdu. Ureditve omogočajo, da del nekdanjih vojaških položajev prve svetovne vojne lažje obiščejo in doživijo tudi osebe na invalidskih vozičkih. Pri tem so posebno pozornost namenili ohranjanju avtentičnosti zgodovinskega območja.

Večja dostopnost informacij in nova znanja za turistične ponudnike

Projekt je poleg fizičnih ureditev prinesel tudi pomembne vsebinske izboljšave. Nadgrajena je bila spletna stran turistične destinacije Dolina Soče, pripravljene pa so bile tudi smernice za razvoj dostopnega turizma, ki bodo lahko v pomoč ponudnikom pri nadaljnjem prilagajanju njihovih storitev.

V okviru projekta so bila izvedena tri izobraževanja za turistične ponudnike, namenjena boljšemu razumevanju potreb oseb z različnimi oviranostmi ter predstavitvi možnosti za izboljšanje dostopnosti prostorov, informacij in storitev.

Posebna pridobitev je tudi publikacija 50 odtenkov vida, ki približuje vsakdanje izzive slepih in slabovidnih ter ponuja praktične predloge za izboljšanje dostopnosti na področju turizma, kulture in gostinstva. Publikacija je dostopna tukaj.

S sodelovanjem do bolj vključujoče turistične ponudbe

Projekt so v partnerstvu izvedli Kobariški muzej, Javni zavod za turizem Dolina Soče in Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica. Prav povezovanje različnih znanj in izkušenj je omogočilo celovitejši pristop k izboljševanju dostopnosti na območju.

Rezultati projekta prinašajo koristi tako domačinom kot obiskovalcem, saj osebam z različnimi oviranostmi omogočajo večjo samostojnost in enakovrednejše vključevanje v kulturna in turistična doživetja. Obenem predstavljajo spodbudo lokalnim ponudnikom, da dostopnost vse bolj vključujejo v razvoj svojih storitev.

Projekt Turizem in muzeji za vse je tako primer, kako lahko pobude, uresničene preko LAS Dolina Soče, prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja, povezovanju lokalnih deležnikov in trajnostnemu razvoju območja. Z ustvarjanjem dostopnejših doživetij Dolina Soče postopoma postaja odprtejša in prijaznejša destinacija za širši krog obiskovalcev.

Projekt Turizem in muzeji za vse se izvaja v okviru pristopa CLLD – Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost in je podprt s sredstvi Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Spoznavanje dobrih praks razvoja podeželja v Nemčiji

Med 19. in 23. oktobrom v Nemčiji poteka strokovno usposabljanje z ogledom dobrih praks, ki ga organizira Društvo za razvoj slovenskega podeželja. Usposabljanja se udeležuje tudi LAS Dolina Soče, ki deluje v okviru RRA Posoški razvojni center. Osrednja tema je povezovanje naravnih znamenitosti, kulturne dediščine in lokalne ponudbe s poudarkom na trajnostnem razvoju podeželskega turizma ter izvajanju pristopa LEADER.

Petdnevno strokovno usposabljanje poteka na območjih lokalnih akcijskih skupin Saalfeld-Rudolstadt v Turingiji in Sächsische Schweiz (Saška Švica) na Saškem. Udeleženci spoznavajo različne pristope k razvoju podeželja na območju nekdanje Vzhodne Nemčije, kjer so številne lokalne pobude in projekti, podprti s sredstvi LEADER, prispevali k razvoju novih dejavnosti, ohranjanju dediščine ter izboljšanju turistične in druge ponudbe.

Od oživljanja kulturne dediščine do novih dejavnosti na podeželju

V prvem delu usposabljanja so si udeleženci ogledali več primerov uspešnega povezovanja kmetijstva, turizma, naravnih znamenitosti in lokalnega podjetništva. Med drugim so obiskali kmetijo v Bechstedtu, ki se ukvarja s predelavo sadja, ter spoznali pobude, povezane z uporabo obnovljivih virov energije.

V dolini Schwarzatal so se seznanili s pristopi k razvoju turistične ponudbe in oživljanju nekdaj priljubljenega počitniškega območja. Posebno pozornost so namenili obnovi gradu Schwarzburg, kjer se ohranjanje kulturne dediščine povezuje z njenim ponovnim vključevanjem v turistično in družbeno življenje.

Zanimiv primer prilagajanja infrastrukture novim potrebam predstavlja tudi nekdanja železniška postaja v Rottenbachu, ki je po spremembah v železniškem prometu dobila novo namembnost ter danes združuje trgovsko in skupnostno dejavnost.

Na kmetijskem posestvu Domäne Groschwitz so spoznali povezovanje kmetijske proizvodnje, nastanitvenih zmogljivosti, dopolnilnih dejavnosti in turistične ponudbe. Predstavljeni so bili tudi projekti, izvedeni s podporo programa LEADER, ki dokazujejo, kako lahko premišljena vlaganja prispevajo k raznolikosti podeželskega gospodarstva.

Trajnostni turizem in naravne znamenitosti kot razvojna priložnost

Pomemben del usposabljanja je namenjen tudi trajnostnemu upravljanju naravnih znamenitosti in njihovemu vključevanju v turistično ponudbo. V Turingiji so udeleženci obiskali naravni park Thüringer Schiefergebirge/Obere Saale, kjer so spoznali projekte LEADER ter načine predstavljanja naravne dediščine obiskovalcem. Program je vključeval tudi ogled hotela Bauhaus v Probstzelli in znamenitih jam Feengrotten v Saalfeldu.

Četrti dan usposabljanja, 22. oktobra, je namenjen območju Saške Švice, kjer se srečujejo z izzivi usklajevanja turističnega razvoja, varstva narave in potreb lokalnih skupnosti. Program vključuje obisk znamenite skalne formacije Bastei, predstavitev projektov LEADER v narodnem parku Saška Švica ter vožnjo z zgodovinsko železnico Kirnitzschtalbahn, ki predstavlja pomemben del tamkajšnje turistične ponudbe.

Pridobljena spoznanja kot podlaga za nadaljnji razvoj Doline Soče

Tovrstna strokovna usposabljanja so pomembna priložnost za neposredno spoznavanje različnih razvojnih pristopov, ki so se v drugih evropskih regijah izkazali za učinkovite. Omogočajo vpogled v načine sodelovanja med lokalnimi skupnostmi, podjetniki, kmetijami, turističnimi ponudniki in drugimi deležniki ter v konkretne učinke projektov, sofinanciranih v okviru pristopa LEADER.

Za LAS Dolina Soče so še posebej zanimivi primeri, ki kažejo, kako je mogoče naravne danosti in kulturno dediščino odgovorno vključevati v turistično ponudbo, razvijati dopolnilne dejavnosti na kmetijah, spodbujati lokalno podjetništvo ter obstoječi infrastrukturi z novimi vsebinami zagotoviti dolgoročno uporabnost.

Pomembno sporočilo predstavljenih dobrih praks je, da uspešen razvoj podeželja ne temelji zgolj na posameznih naložbah, temveč predvsem na prepoznavanju lokalnih potreb, sodelovanju različnih deležnikov in premišljenem povezovanju dejavnosti. Prav takšen pristop omogoča, da imajo projekti dolgoročnejše učinke na lokalno gospodarstvo, kakovost življenja prebivalcev in ohranjanje dediščine.

Pridobljena znanja in konkretni primeri bodo za LAS Dolina Soče koristni pri nadaljnjem delu, prepoznavanju razvojnih priložnosti ter spodbujanju novih projektnih pobud na območju Doline Soče. Obenem strokovno usposabljanje krepi sodelovanje med slovenskimi lokalnimi akcijskimi skupinami in njihovimi evropskimi partnerji.

Gorenjskim gostom predstavili dobre prakse LAS Dolina Soče in LASR Alpske reke na Tolminskem

V torek, 13. oktobra, smo na Tolminskem v okviru LAS Dolina Soče in LASR Alpske reke, ki delujeta na RRA Posoški razvojni center, gostili predstavnike LAS Gorenjska košarica za podeželje in LASR Gorenjske ribe. Namen strokovne ekskurzije je bil predstaviti uspešno izvedene projekte lokalnega razvoja, izmenjati izkušnje ter spodbuditi prenos dobrih praks in nadaljnje sodelovanje med lokalnimi akcijskimi skupinami.

Obisk je bil priložnost, da gostom ne predstavimo le rezultatov posameznih projektov, temveč tudi njihovo uporabo v praksi, koristi za prebivalce ter pomen za dolgoročni razvoj lokalnega okolja. Poseben poudarek je bil namenjen izkušnjam projektnih partnerjev, ki so predstavili pot od začetnih zamisli do izvedbe in nadaljnjega delovanja projektov.

Strokovno ekskurzijo smo začeli na Skupnostnem učnem vrtu Na Logu v Tolminu, ki je bil vzpostavljen v okviru projekta Vzpostavitev pogojev za EKO regijo BO JA. Vrt je danes prostor izkustvenega učenja, druženja in medgeneracijskega povezovanja. Da je pridobitev v lokalnem okolju dobro zaživela, kažejo tudi podatki: v šolskem letu 2025/26 je gostil 55 aktivnosti z več kot 1.318 udeleženci različnih generacij. Aktivnost podprta iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

Pot smo nadaljevali v ribogojnici Faronika, kjer so gostje spoznali dejavnosti in razvojne projekte s področja ribištva in akvakulture, novo opremo za sortiranje iker ter prizadevanja za ohranjanje soške postrvi. Sledil je sprehod po približno 1,2 kilometra dolgi Učni pešpoti ob Tolminki, ki povezuje rekreacijo, izobraževanje in spoznavanje naravne ter ribiške dediščine območja. Obe aktivnosti sta nastali s podporo Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA).

Na Kmetijski zadrugi Tolmin smo predstavili informacijsko stičišče in Puntarsko sobo, urejena v okviru projekta podeŽELJE IZZIVa RAZVOJ. Prostora prispevata k ohranjanju lokalnega izročila, predstavljanju tradicionalnih dejavnosti ter povezovanju različnih generacij. Gostje so si nato ogledali še prenovljeno tolminsko tržnico, ki z izboljšanimi pogoji za prodajo lokalnih pridelkov in izdelkov spodbuja kratke dobavne verige, lokalno samooskrbo in neposredno povezovanje ponudnikov s potrošniki. Obe aktivnosti sta nastali s podporo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

Pomemben del lokalne identitete je tudi sirarska tradicija, ki smo jo gostom približali z obiskom mlekarnice v Zatolminu. Tam smo spoznali pomen ohranjanja tradicionalnih znanj, planinskega pašništva in lokalne pridelave mlečnih izdelkov. Aktivnost podprta Evropskega sklada za regionalni razvoj. Dan smo sklenili na območju Tolminskih korit, ene najprepoznavnejših naravnih znamenitosti doline.

Strokovno srečanje je spodbudilo pogovore o razvoju projektnih idej, izzivih pri njihovem uresničevanju ter rešitvah, ki so se v praksi izkazale za učinkovite. Posebno pozornost smo namenili tudi vprašanju, kako zagotoviti, da projektni rezultati ostanejo uporabni in dolgoročno koristni za lokalno skupnost tudi po zaključku financiranja.

Izmenjava dobrih praks med lokalnimi akcijskimi skupinami je pomembna priložnost za učenje in iskanje novih razvojnih rešitev. Gostom omogoča spoznavanje preverjenih pristopov, gostiteljem pa prinaša dragocen pogled od zunaj, sveže zamisli in možnosti za prihodnja sodelovanja.

Predstavnikom LAS Gorenjska košarica in LASR Gorenjske ribe se zahvaljujemo za obisk, zanimiva vprašanja in konstruktivno izmenjavo izkušenj. Iskrena hvala tudi vsem lokalnim partnerjem, ki so nas sprejeli, predstavili svoje delo in prispevali k uspešni izvedbi strokovne ekskurzije.

ZeLiška šola

Intervencija: LEADER – Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

  • Naziv projekta: ZeLiška šola
  • Prijavitelj projekta: Občina Kanal ob Soči
  • Partnerji projekta: Turistično društvo Kolovrat Lig
  • Izvedba projekta: 1. 1. 2026–31. 12. 2028
  • Skupna vrednost projekta: 75.014,96 EUR
  • Odobreno sofinanciranje: 31.945,85 EUR

 

Kratek opis projekta:

K zasnovi projekta Zeliške šole v Ligu, katerega namen je vzpostaviti medgeneracijsko sodelovanje starejših, mladih, žensk in drugih ranljivih skupin in s tem izboljšati socialni in družbeni razvoj območja, je vodilo dejstvo, da je v lokalni skupnosti na tem območju veliko zanimanje za zeliščarstvo. Projekt bo promoviral zdrav življenjski slog, spodbujal trajnostni razvoj ter ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti. V prihodnosti bo dejavnosti projekta mogoče nadgraditi tudi s podjetniškimi vsebinami in lokalnimi turističnimi produkti, kar bo pripomoglo k ohranjanju mladih na podeželju. V sklopu projekta se bo uredilo Učni zeliščni vrt na območju vasi Lig v občini Kanal ob Soči, poleg tega se bodo izvedle raznolike dejavnosti Zeliške šole (predavanja, praktični prikazi, dogodki, krožki, ogledi, tematski pohodi, dan odprtih vrat, …).

Cilji in rezultati projekta:

S projektom Zeliške šole v Ligu se bo krepilo medgeneracijsko sodelovanje, povezanost in pripadnost lokalni skupnosti ter spodbujal socialni in družbeni razvoja območja. Ustvarilo se bo spodbudno in podporno okolje za vse generacije, promoviralo vseživljenjsko učenje, pridobivala se bodo praktična znanja in izmenjevale izkušenj na področju zeliščarstva, vrtnarstva in trajnostnega načina življenja. Uredil se bo 80 m² velik učni zeliščni vrt in revitaliziralo 0,52 ha kmetijskih površin, ki bodo služile kot prostor za učenje, druženje in ohranjanje lokalnega znanja. Dejavnosti Zeliške šole vključujejo izobraževanja in predavanja o pridelavi, nabiranju in uporabi zelišč v prehrani, zdravju in kozmetiki, praktične delavnice izdelave naravne kozmetike, destilacije eteričnih olj, cepljenja starih sadnih sort ter aromaterapije. Program bogatijo tudi terenski pohodi, strokovni ogledi, srečanja z gosti in strokovnjaki, ustvarjalni krožki ter družabni dogodki, kot sta Praznik medu in Kostanjevo popoldne. Projekt prispeva k večji samooskrbi, širjenju znanja o ekološki pridelavi, ohranjanju kulturne krajine ter vzpostavljanju močne in povezane skupnosti, ki temelji na sodelovanju, trajnosti in spoštovanju naravne dediščine.

Spletna povezava: Skupna kmetijska politika.

Skip to content