Intervencija: LEADER – Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

• Naziv projekta: ZeLiška šola
• Prijavitelj projekta: Občina Kanal ob Soči
• Partnerji projekta: Turistično društvo Kolovrat Lig
• Izvedba projekta: 1. 1. 2026–31. 12. 2028
• Skupna vrednost projekta: 75.014,96 EUR
• Odobreno sofinanciranje: 31.945,85 EUR

 

Kratek opis projekta:

K zasnovi projekta Zeliške šole v Ligu, katerega namen je vzpostaviti medgeneracijsko sodelovanje starejših, mladih, žensk in drugih ranljivih skupin in s tem izboljšati socialni in družbeni razvoj območja, je vodilo dejstvo, da je v lokalni skupnosti na tem območju veliko zanimanje za zeliščarstvo. Projekt bo promoviral zdrav življenjski slog, spodbujal trajnostni razvoj ter ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti. V prihodnosti bo dejavnosti projekta mogoče nadgraditi tudi s podjetniškimi vsebinami in lokalnimi turističnimi produkti, kar bo pripomoglo k ohranjanju mladih na podeželju. V sklopu projekta se bo uredilo Učni zeliščni vrt na območju vasi Lig v občini Kanal ob Soči, poleg tega se bodo izvedle raznolike dejavnosti Zeliške šole (predavanja, praktični prikazi, dogodki, krožki, ogledi, tematski pohodi, dan odprtih vrat, …).

Cilji in rezultati projekta:

S projektom Zeliške šole v Ligu se bo krepilo medgeneracijsko sodelovanje, povezanost in pripadnost lokalni skupnosti ter spodbujal socialni in družbeni razvoja območja. Ustvarilo se bo spodbudno in podporno okolje za vse generacije, promoviralo vseživljenjsko učenje, pridobivala se bodo praktična znanja in izmenjevale izkušenj na področju zeliščarstva, vrtnarstva in trajnostnega načina življenja. Uredil se bo 80 m² velik učni zeliščni vrt in revitaliziralo 0,52 ha kmetijskih površin, ki bodo služile kot prostor za učenje, druženje in ohranjanje lokalnega znanja. Dejavnosti Zeliške šole vključujejo izobraževanja in predavanja o pridelavi, nabiranju in uporabi zelišč v prehrani, zdravju in kozmetiki, praktične delavnice izdelave naravne kozmetike, destilacije eteričnih olj, cepljenja starih sadnih sort ter aromaterapije. Program bogatijo tudi terenski pohodi, strokovni ogledi, srečanja z gosti in strokovnjaki, ustvarjalni krožki ter družabni dogodki, kot sta Praznik medu in Kostanjevo popoldne. Projekt prispeva k večji samooskrbi, širjenju znanja o ekološki pridelavi, ohranjanju kulturne krajine ter vzpostavljanju močne in povezane skupnosti, ki temelji na sodelovanju, trajnosti in spoštovanju naravne dediščine.

Spletna povezava: Skupna kmetijska politika.

Društvo za razvoj slovenskega podeželja je objavilo peticijo, s katero poziva k ohranitvi samostojnega in ustrezno financiranega pristopa LEADER/CLLD tudi po letu 2027. Cilj pobude je do konca septembra zbrati 10.000 podpisov podpore.

Pristop LEADER/CLLD že vrsto let pomembno prispeva k razvoju slovenskega podeželja, saj temelji na partnerstvu in odločanju »od spodaj navzgor«. Občine, društva, podjetja, javni zavodi in drugi lokalni deležniki tako skupaj oblikujejo razvojne projekte, ki odgovarjajo na dejanske potrebe lokalnega okolja.

Doseženi rezultati potrjujejo uspešnost tega pristopa – v Sloveniji je bilo izvedenih več kot 1.600 projektov, ustvarjenih za 146 milijonov evrov investicij, odprtih več kot 300 novih delovnih mest ter vzpostavljena številna partnerstva, ki prispevajo h kakovostnejšemu življenju in razvoju podeželja.

Zato zahtevamo:

1. Prva zahteva je, da LEADER/CLLD tudi po letu 2027 ostane samostojen, prepoznaven in namensko financiran instrument razvoja podeželja. Njegova vloga se ne sme zmanjšati zgolj na možnost izvajanja znotraj širših nacionalnih ali regionalnih razvojnih mehanizmov.
2. Druga zahteva je, da Republika Slovenija zagotovi stabilno večletno financiranje pristopa LEADER/CLLD, namensko rezervirana sredstva, pravočasno razpoložljivost sredstev ter pogoje za učinkovito izvajanje lokalnih razvojnih strategij.
3. Tretja zahteva je, da se izvajanje LEADER/CLLD administrativno poenostavi. To pomeni več zaupanja v lokalne akcijske skupine, manj podvajanja kontrol in administrativnih postopkov, hitrejšo obravnavo projektov ter ohranitev lokalne avtonomije pri pripravi strategij, izboru projektov in aktivaciji lokalnih partnerstev.
4. Četrta zahteva pa je, da Republika Slovenija v pripravo prihodnjega programskega obdobja aktivno in sistematično vključi lokalne akcijske skupine, lokalne skupnosti, nevladne organizacije, razvojne institucije in druge partnerje razvoja podeželja.

S peticijo pobudniki Vlado Republike Slovenije pozivajo k ohranitvi LEADER/CLLD kot samostojnega in namensko financiranega instrumenta razvoja tudi v prihodnjem programskem obdobju, k zagotovitvi stabilnega in pravočasnega financiranja, zmanjšanju administrativnih bremen ter aktivnemu vključevanju lokalnih partnerjev v pripravo prihodnjih razvojnih politik.

Vabimo vas, da peticijo podprete in jo delite naprej. Vsak podpis prispeva k temu, da bo glas lokalnih skupnosti slišan tudi pri oblikovanju prihodnosti slovenskega podeželja.

Podpis peticije je mogoč na dva načina – prek spletnega obrazca ali z izpolnitvijo in oddajo podpisanega PDF-obrazca.

Vsa navedena dejtva kažejo, da je LEADER/CLLD pomemben instrument razvoja podeželja, zato vas pozivamo, da podpišete peticijo za njegovo ohranitev:

LAS Dolina Soče se je minuli teden, 11. in 12. junija, pridružil Slovenskemu podeželskemu parlamentu v Ilirski Bistrici, enemu najpomembnejših nacionalnih dogodkov, namenjenih razpravi o prihodnosti slovenskega podeželja. Dvodnevni dogodek je združil več kot 200 predstavnikov nevladnih organizacij, lokalnih skupnosti, razvojnih institucij, strokovnjakov, kmetijskih organizacij in državnih organov iz Slovenije in tujine.

Osrednjega dogodka sta se udeležila tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Janez Cigler Kralj ter državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Ivan Meglič. Oba sta poudarila pomen zaključkov srečanja za prihodnje odločitve na področju regionalnega razvoja in razvoja podeželja. Dogodek je spremljalo tudi več poslancev Državnega zbora.

Minister Janez Cigler Kralj je med glavnimi prioritetami ministrstva izpostavil podporo mladim prevzemnikom kmetij ter pomen stalnega dialoga z vsemi kmetijskimi in strokovnimi organizacijami. Ob tem je poudaril:

»Razvito podeželje ni samo infrastruktura, niso samo programi razvoja podeželja, ni samo raziskovanje ali pridelava hrane – je vsota vseh, ki prispevamo k temu, da podeželje ostaja takšno, kot je, in da ponosno predstavlja našo domovino po Evropi in svetu. Slovenija je čudovita, a naše podeželje je naš pravi biser, kamor se radi vračamo.«

Prvi dan Slovenskega podeželskega parlamenta so potekali tematski forumi na teme turizma na podeželju, stanovanjske problematike na podeželju, storitev na podeželju in samooskrbe s hrano na podeželju, na katerih so udeleženci izmenjali izkušnje, predstavili dobre prakse ter iskali rešitve za ključne razvojne izzive slovenskega podeželja. Na okrogli mizi z naslovom »Pozitivni učinki programa LEADER/CLLD na razvoj podeželja« so udeleženci predstavili uspešne projekte in učinke pristopa lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Program se je zaključil s slovesno podelitvijo nagrade za najuspešnejše podeželsko območje Slovenije letošnjega leta, ki jo je prejela Črna na Koroškem.

Drugi dan je bil usmerjen v razmislek o prihodnjih razvojnih usmeritvah slovenskega podeželja. V okviru panelne razprave »Podeželje, mozaik prihodnosti« sta udeležence nagovorila irski geograf Brendan O’Keeffe in priznana sirarka Irena Orešnik.

Sledili sta dve panelni razpravi pod skupnim naslovom »Vizija razvoja slovenskega podeželja«, na katerih so predstavniki različnih sektorjev iskali odgovore na ključna vprašanja prihodnjega razvoja, kakovosti življenja in odpornosti podeželskih območij. Popoldanski del programa je bil namenjen terenskemu ogledu dveh kmetij v okolici Ilirske Bistrice, kjer so si udeleženci lahko ogledali primere dobrih praks in inovativnih pristopov v kmetijstvu.

»Podeželje je en skupek lepot in številnih vrednot, ki bi želela, da bi jih širši prostor prepoznal in razumel. In da bi razumeli kvaliteto življenja in prehransko varnost, ki jo omogoča podeželje,« je ob udeležbi na dogodku poudarila Milenca Kranjc, županja Občine Kozje.

Tudi v Posočju se zavedamo, da je prihodnost podeželja tesno povezana s sodelovanjem med lokalnimi skupnostmi, prebivalci, gospodarstvom in nevladnim sektorjem. Pomembno vlogo pri tem imajo lokalne akcijske skupine. Na našem območju deluje LAS Dolina Soče, ki ga vodi Posoški razvojni center in s svojimi projekti spodbuja povezovanje, razvoj novih idej ter učinkovito naslavljanje razvojnih izzivov.

Bogate razprave o turizmu na podeželju, dostopnosti stanovanj, lokalni samooskrbi s hrano in zagotavljanju storitev na podeželju so udeležencem ponudile številne nove vpoglede in konkretne usmeritve za prihodnost. Za Posoški razvojni center je bila udeležba na Slovenskem podeželskem parlamentu pomembna priložnost za izmenjavo izkušenj, navezovanje novih partnerstev in pridobivanje novih idej za razvoj Posočja.

Dogodek je ponovno potrdil, da podeželje ni le prostor izzivov, temveč predvsem prostor priložnosti, ustvarjalnosti, sodelovanja in trajnostnega razvoja. S skupnim delom lahko ustvarjamo okolje, ki bo privlačno za življenje, delo in razvoj tudi za prihodnje generacije.

Upravni odbor LAS Dolina Soče je na 6. korespondenčni seji, dne 12. junija 2026, potrdil projekt sodelovanja Mreža lokalne samooskrbe, ki se bo izvajal v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

Projekt povezuje štiri lokalne akcijske skupine – LAS Dolina Soče kot vodilnega partnerja ter LAS V objemu sonca, LAS Vipavska dolina in LAS s CILjem – skupaj s partnerjem KGZS – Kmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica. Njegov namen je okrepiti lokalno samooskrbo, izboljšati sodelovanje med pridelovalci, predelovalci, javnimi zavodi in gostinskim sektorjem ter prispevati k razvoju kratkih dobavnih verig na območju sodelujočih LAS.

V okviru projekta bodo izvedene analize stanja lokalne samooskrbe, izobraževanja in svetovanja za pridelovalce ter javne zavode, aktivnosti mreženja ponudnikov, promocijske in trženjske aktivnosti, priprava kataloga lokalnih ponudnikov ter organizacija borz lokalne hrane in skupnih tržnic. Poseben poudarek bo namenjen povečanju prepoznavnosti lokalno pridelane hrane, izboljšanju dostopa do lokalnih živil v javnih zavodih ter krepitvi sodelovanja med deležniki v prehranski verigi.

Skupna vrednost projekta znaša 249.974,97 EUR, od tega znaša predvideno sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja 199.979,98 EUR oziroma 80 % upravičenih stroškov projekta. Za aktivnosti partnerstva LAS Dolina Soče je predvidenih 74.998,95 EUR upravičenih stroškov, od tega 59.999,16 EUR sofinanciranja.

Projekt je načrtovan za obdobje od 18. junija 2026 do 31. maja 2028 in bo ob uspešni odobritvi pomembno prispeval k večji prehranski samooskrbi, razvoju podeželja ter ustvarjanju novih priložnosti za lokalne pridelovalce in predelovalce hrane.