Včeraj je v prostorih Občne Tolminna povabilo župana Alena Červa potekal Posvet o vlogi kmetijstva v okviru vzpostavitve EKO regije, na katerega so bili povabljeni predstavniki javnih služb (Občine Tolmin, Posoškega razvojnega centra, Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica), kmetov, gospodarstva (Mlekarne Planika, Kmetijske zadruge Tolmin), Združenja ekoloških kmetov Severne Primorske ter druge zainteresirane javnosti.
»Tu smo predvsem zato, da se iskreno pogovorimo o idejah, predlogih ali pripombah in da nastavimo smer v razvoju za naprej, glede na to, da je vse skupaj še vedno v začetni oziroma celo pilotni fazi,« je zbrane uvodoma nagovoril tolminski župan in nato besedo predal vodji projekta Vzpostavitev EKO regije v biosfernem območju Julijske Alpe (BO JA)Greti Černilogar iz Posoškega razvojnega centra (PRC), ki je v prvem delu predstavila omenjeni pilotni projekt. Ta po mnenju župana sodi med primere dobrih praks, saj »povezuje okolje, gospodarstvo in tudi socialno področje«, zato ga je tudi umestil na dnevni red. Černilogarjeva je v svoji predstavitvi med drugim poudarila naklonjenost in napovedano prednostno obravnavo ekološkega kmetijstva s strani Evropske unije. »Povezovanje z ekološkimi kmeti je zato nujno, če bomo želeli v našo dolino in regijo pritegniti nepovratna evropska sredstva,« je še dodala.
Sledila je vodena razprava, v kateri so si gostitelji in gostje izmenjali mnenja. Ob tem je direktor Posoškega razvojnega centra Simon Škvor opozoril, da gre pri projektu Vzpostavitev EKO regije BO JA za projektni oziroma delovni naslov. »Morda si kdo ob tem napačno predstavlja, da bomo mahali s palico in zahtevali, da boste od jutri naprej vsi ekološki. Niti pod razno! O tem nihče od nas ne govori. Za nas je najpomembnejša lokalno pridelana hrana, ki v našem okolju dosega visoko kvaliteto. Seveda pa so tu razne nianse dodane vrednosti in ekološka je zagotovo ena od teh.« Dejal je še, da PRC sledi napovedanim smernicam države, ki bo v prihodnje poskrbela za sistemsko financiranje regijsko usmerjenih identitet, h kateri pa lahko prispevamo vsi – tudi pridelovalci lokalne hrane –, in sicer v želji, da se ekonomija na več nivojih izboljša.
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji in hkrati član tolminskega občinskega sveta Klemen Šavli, je kot pobudnik srečanja opozoril na bojazen, ki vlada med kmeti, in sicer kot posledica preteklih slabih izkušenj. Dejal je, da se kmetje po eni strani bojijo usmeritev na višjih instancah, ki najprej prinesejo standarde, ti se čez čas spremenijo v nadstandarde, nato pa postanejo obveza, ki velikokrat prinaša nesmiselne in neživljenjske pogoje. Kot primer je navedel nove pogoje, ki jih prinaša Natura 2000. Svoje pomisleke in opažanja so v nadaljevanju predstavili še ostali. Ne glede na izražene pomisleke in določena razhajanja v načinu razmišljanja, pa so se ob koncu vsi skupaj strinjali, da je medsebojno povezovanje ključnih deležnikov nujno in smiselno.
»Eni ste prišli iz kmetij, drugi pa iz pisarn. Dejstvo je, da ima vsak svojo mero znanja in da nikoli ne bo vsak vsega znal, zato se moramo začeti poslušati in se med seboj dogovarjati ter sodelovati,« je poudaril tolminski župan in srečanje simbolično povzel s primerjavo, da je »EKO« kot češnja na torti. »Od takih češenj se sicer ne bomo najedli. Zato rabimo po eni strani torto, ki v tem primeru predstavlja lokalno pridelano hrano z geografskim poreklom naše doline. Rabimo pa tudi češnjo, če hočemo imeti celoto. In prav ta češnja lahko naredi razliko, ko bo treba pritegniti kupce. Tu ne gre za vprašanje ja ali ne. Tu gre za to ali bomo znali zadevo pravilno zapakirati oziroma prodati ali pa si bomo, kot se je v preteklosti že dogajalo, sami sebi spodrezali noge.«
Ob tem naj spomnimo, da se bodo z aprilom v sklopu omenjenega projekta začele v Tolminu izvajati tudi izkustvene delavnice na terenu. Več o tem pa si lahko preberete TUKAJ.
»Program LEADER/CLLD je ena od slovenskih zgodb o uspehu, ki gradi na tradiciji umnega kolektivnega upravljanja s prostorom in življenjskimi viri. Celostni razvoj podeželja je vgrajen v pristop, ki temelji na lokalni pobudi,« so med drugim v Predgovoru nove publikacije iz zbirke GeograFF zapisali avtorji. Ti so se v omenjeni publikaciji dodobra posvetili in raziskali izvajanje pristopa LEDAER/CLLD na slovenskih tleh. Opažajo namreč, da »zaradi administrativnih ovir in tehničnih pomanjkljivosti nekateri ne prepoznajo izjemnega prispevka tega programa k razvoju podeželja.« Zato so seodločili, da podajo širši in poglobljeni pogled na podeželje ter z njim povezano upravljanje z razvojem ter tako prispevajo h krepitvi in vitalnosti slovenskega podeželja.
Naj spomnimo, da gre za dva pristopa, ki delujeta po načelu »od spodaj navzgor«.
Pristop LEADER spodbuja povezovanje in oblikovanje skupne razvojne vizije posameznikov, lokalne skupnosti, podjetij, društev in druge zainteresirane javnosti na nekem lokalnem območju, in sicer z namenom aktivnega sodelovanja pri njenem uresničevanju.
Pristop »Community Led Local Development« (CLLD), ki ga prevajamo kot »Lokalni razvoj, ki ga vodi Skupnost«, pa je nadgradnja pristopa LEADER. To metodo je državam članicam EU v izvajanje ponudila Evropska komisija, ki želi, da bi se pri povezovanju ukrepov in sredstev iz več EU strukturnih skladov hkrati dosegli multiplikativni učinki. Omenjena sredstva so dodeljena v izrecno upravljanje lokalnim akcijskim skupinam (LAS) – v našem primeru LAS Dolina Soče, ki deluje na območju občin Bovec, Kanal, Kobarid in Tolmin. Skladno z odločitvijo Slovenije lahko tako slovenski LAS, v kolikor zadostijo kriterijem, nepovratna sredstva črpajo iz treh različnih evropskih skladov: Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (ESPR), Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR).
Pod drobnogled vzeli tudi delovanje LAS Dolina Soče Pri nastanku omenjene monografije so pod drobnogled vzeli delovanje vseh LAS, ki so in še delujejo pri nas vse od vstopa Slovenije v EU. Poleg tega so izmed 38 aktualnih slovenskih LAS izbrali in podrobneje preučili 11 LAS, med katerimi je bila tudi LAS Dolina Soče. Kot ugotavljajo na strani 151, sodimo med tiste LAS, ki so ob prehodu v programsko obdobje 2014–2020 doživele največ sprememb. Ne le, da se je iz LAS za razvoj preimenovala v LAS Dolina Soče, deležna je bila tudi precejšnjih ozemeljskih sprememb. Njena površina se je s prehodom treh občin (Cerkno, Idrija in Nova Gorica) v druge LAS zmanjšala za več kot tretjino. Aktualno območje tako sedaj vključuje štiri občine (op.: ne pet, kot so pomotoma zapisali), in sicer Bovec, Kanal ob Soči, Kobarid in Tolmin. Poleg tega ugotavljajo, da gre s pokrajinskega in identitetnega vidika za razmeroma enotno regijo s specifičnimi razvojnimi problemi in izzivi.
Na straneh 150 in 151 so avtorji monografije analizirali tudi LAS Dolina Soče.
»V programskem obdobju 2007–2013 so na območju LAS za razvoj prevladovali projekti s prostorskimi učinki na več ravneh. Kar tretjina projektov je bila zasnovana tako, da so se posamezne točke povezale v mreže, projektne aktivnosti pa so imele širši prostorski učinek,« lahko še preberemo v analizi avtorjev, ki kot primer tovrstnega projekta navajajo projekt Podeželski elektronski vodič. Ta je ob podpori sodobnih tehnologij obiskovalcem omogočil uporabo številnih pohodniških poti. Med najznačilnejšimi primeri omenjajo tudi projekt Razvoj idrijske čipke in tržne znamke »Idria Lace«, katerega namen je bil povezati klekljarice in ostale ustanove ter posameznike, ki so dejavni na tem področju.
Pri analiziranju novega programskega obdobja avtorji ugotavljajo, da je LAS Dolina Soče ena tistih, ki finančna razvojna sredstva črpajo tako iz kmetijskega kot regionalnega in ribiškega sklada. »Definicija financiranja je pomembno vplivala na strukturo projektov/operacij in njihove prostorske učinke. Iz analize projektov glede na prostorske učinke je razvidno, da prevladujejo projekti, ki zasledujejo tako točkovne kot ploskovne učinke v podeželskem prostoru«. Med projekti, financiranimi iz ESPR kot dober primer izpostavljajo projekt Promocija muharjenja in ribiškega turizma v Posočju, ki prispeva k dodatni prepoznavnosti doline Soče in ohranjanju lokalne tradicije ribištva. Kot primer, ki prispeva k socialnemu razvojnemu vidiku, v monografiji omenjajo projekt DMC Občina Kanal ob Soči: Hiša dobre volje, za primer, ki dodaja vrednost k okoljsko-turističnemu vidiku upravljanja naravnega bogastva pa avtorji navajajo projekt Pristop k integriranemu rekreacijsko-ekološkemu upravljanju reke Soče.
Monografijo z naslovom Izvajanje pristopa LEADER/CLLD v Sloveniji je ob 20-letnici delovanja Društva za razvoj slovenskega podeželja v sklopu zbirke GeograFF pod zaporedno številko 26 izdala Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
• Petek in sobota, 7. in 8. oktober 2022: FRIKAfest Projekt: Lokalno- Urbano – Povezovalno Sodelujemo: LAS Dolina Soče, Posoški razvojni center, Občina Tolmin, Turizem Dolina Soče …
Tolminski muzej, Občina Bovec, Občina Kobarid, Občina Kanal ob Soči, Občina Tolmin
Trajanje projekta:
9. 2021–31. 12. 2022
Vrednost projekta:
21.162,26 €
Upravičeni stroški:
20.000,00 €
Zaprošen % sofinanciranja:
80 %
Odobrena vrednost:
16.000,00 €
Projekt je bil s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo potrjen z Obvestilom št. 331-11/2015/144 z dne 19. 7. 2021. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
VSEBINA Projekt se izvaja v urbanih območjih LAS Dolina Soče (naselja: Bovec, Kanal, Kobarid, Tolmin) in je namenjen povezovanju lesarjev na območju LAS Dolina Soče z namenom ustvarjanja dodane vrednosti, inovativnosti pri kreiranju novih proizvodov, promociji in skupnem nastopu na trgu. Z dejavnostmi projekta se namerava: • pridobiti zaupanje lesarjev za sodelovanje na projektu, • povezati mizarje v skupino proizvajalcev, • povečati konkurenčnost, • pritegniti k projektu ljudi s področja oblikovanja, • izvajati ustvarjalne delavnice z namenom povezovanja mizarjev in kreatorjev, oblikovalcev, konstruktorjev ter drugih oseb, ki imajo inovativne in ekonomsko zanimive produkte, • izdelati katalog izdelkov, • izvesti mobilne predstavitvene razstave izdelkov lesarjev po javnih ustanovah, • vzpostaviti sistem za pridobivanje informacij o poseku mizarske hlodovine.
AKTIVNOSTI 1. Vodenje, koordiniranje in delo na projektu 2. Marketing • Fotografiranje lesarjev in izdelkov za katalog; • Oblikovanje in izdelava kataloga ponudnikov; • Nabava razstavnih kulis – “Roll up”; • Izdelava razstavnih kulis – leseni del 3. Dvig konkurenčnosti • Izvedba delavnic za mizarje »Masiva kot poslovna priložnost« 4. Kreiranje izdelkov • priprava vsebin za podporo delavnicam kreiranja izdelkov • izvedba uvodne delavnice • delavnice za kreiranje značilnih izdelkov iz masivnega lesa
CILJI • Ustanovitev skupine proizvajalcev • Povečati prepoznavnost izdelkov in izdelovalcev iz lesa doline Soče • Ustvariti pogoje, da mizarski les ostane v dolini Soče • Ustvariti nove produkte
KORISTI ZA OBMOČJE Vzpostavljeno partnerstvo bo predvsem pripomoglo k povečani uporabi lokalnega lesa in dvigu prepoznavnosti domačih lesenih izdelkov.
POVEZAVE • Evropski strukturni in investicijski skladi | priponka | • Evropski sklad za regionalni razvoj | priponka |
