Ob izteku nagradne križanke Naše ribe z zadovoljstvom opažamo, da so bile vse prejete križanke izpolnjene pravilno. Tako smo lahko na kolo sreče umestili vseh 37 sodelujočih. Ob tem smo ugotovili, da so k sodelovanju pristopili udeleženci iz: – občine Bovec (2), – občine Kobarid (3), – občine Tolmin (24); od tega kar tretjina z Mosta na Soči, – drugih slovenskih občin: Brda (1), Kanal ob Soči (1), Kranj (1), Mestna občina Nova Gorica (1), Postojna (1), Sežana (1), Vodice (1) in Žirovnice (1).
In kdo so torej trije srečni dobitniki velike kopalne brisače LAS Dolina Soče? Naše kolo sreče je izžrebalo:
Včeraj je v prostorih Občne Tolminna povabilo župana Alena Červa potekal Posvet o vlogi kmetijstva v okviru vzpostavitve EKO regije, na katerega so bili povabljeni predstavniki javnih služb (Občine Tolmin, Posoškega razvojnega centra, Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica), kmetov, gospodarstva (Mlekarne Planika, Kmetijske zadruge Tolmin), Združenja ekoloških kmetov Severne Primorske ter druge zainteresirane javnosti.
»Tu smo predvsem zato, da se iskreno pogovorimo o idejah, predlogih ali pripombah in da nastavimo smer v razvoju za naprej, glede na to, da je vse skupaj še vedno v začetni oziroma celo pilotni fazi,« je zbrane uvodoma nagovoril tolminski župan in nato besedo predal vodji projekta Vzpostavitev EKO regije v biosfernem območju Julijske Alpe (BO JA)Greti Černilogar iz Posoškega razvojnega centra (PRC), ki je v prvem delu predstavila omenjeni pilotni projekt. Ta po mnenju župana sodi med primere dobrih praks, saj »povezuje okolje, gospodarstvo in tudi socialno področje«, zato ga je tudi umestil na dnevni red. Černilogarjeva je v svoji predstavitvi med drugim poudarila naklonjenost in napovedano prednostno obravnavo ekološkega kmetijstva s strani Evropske unije. »Povezovanje z ekološkimi kmeti je zato nujno, če bomo želeli v našo dolino in regijo pritegniti nepovratna evropska sredstva,« je še dodala.
Sledila je vodena razprava, v kateri so si gostitelji in gostje izmenjali mnenja. Ob tem je direktor Posoškega razvojnega centra Simon Škvor opozoril, da gre pri projektu Vzpostavitev EKO regije BO JA za projektni oziroma delovni naslov. »Morda si kdo ob tem napačno predstavlja, da bomo mahali s palico in zahtevali, da boste od jutri naprej vsi ekološki. Niti pod razno! O tem nihče od nas ne govori. Za nas je najpomembnejša lokalno pridelana hrana, ki v našem okolju dosega visoko kvaliteto. Seveda pa so tu razne nianse dodane vrednosti in ekološka je zagotovo ena od teh.« Dejal je še, da PRC sledi napovedanim smernicam države, ki bo v prihodnje poskrbela za sistemsko financiranje regijsko usmerjenih identitet, h kateri pa lahko prispevamo vsi – tudi pridelovalci lokalne hrane –, in sicer v želji, da se ekonomija na več nivojih izboljša.
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji in hkrati član tolminskega občinskega sveta Klemen Šavli, je kot pobudnik srečanja opozoril na bojazen, ki vlada med kmeti, in sicer kot posledica preteklih slabih izkušenj. Dejal je, da se kmetje po eni strani bojijo usmeritev na višjih instancah, ki najprej prinesejo standarde, ti se čez čas spremenijo v nadstandarde, nato pa postanejo obveza, ki velikokrat prinaša nesmiselne in neživljenjske pogoje. Kot primer je navedel nove pogoje, ki jih prinaša Natura 2000. Svoje pomisleke in opažanja so v nadaljevanju predstavili še ostali. Ne glede na izražene pomisleke in določena razhajanja v načinu razmišljanja, pa so se ob koncu vsi skupaj strinjali, da je medsebojno povezovanje ključnih deležnikov nujno in smiselno.
»Eni ste prišli iz kmetij, drugi pa iz pisarn. Dejstvo je, da ima vsak svojo mero znanja in da nikoli ne bo vsak vsega znal, zato se moramo začeti poslušati in se med seboj dogovarjati ter sodelovati,« je poudaril tolminski župan in srečanje simbolično povzel s primerjavo, da je »EKO« kot češnja na torti. »Od takih češenj se sicer ne bomo najedli. Zato rabimo po eni strani torto, ki v tem primeru predstavlja lokalno pridelano hrano z geografskim poreklom naše doline. Rabimo pa tudi češnjo, če hočemo imeti celoto. In prav ta češnja lahko naredi razliko, ko bo treba pritegniti kupce. Tu ne gre za vprašanje ja ali ne. Tu gre za to ali bomo znali zadevo pravilno zapakirati oziroma prodati ali pa si bomo, kot se je v preteklosti že dogajalo, sami sebi spodrezali noge.«
Ob tem naj spomnimo, da se bodo z aprilom v sklopu omenjenega projekta začele v Tolminu izvajati tudi izkustvene delavnice na terenu. Več o tem pa si lahko preberete TUKAJ.
POVABILO K ČLANSTVU V LOKALNO AKCIJSKO SKUPINO LAS DOLINA SOČE V PROGRAMSKEM OBDOBJU 2021–2027
Posoški razvojni center na podlagi Uredbe o delovanju lokalnih akcijskih skupin in potrditvi strategij lokalnega razvoja za programsko obdobje do leta 2027 (Uradni list RS, št. 161/22, z dne 23. 12. 2022) , objavlja:
Javni poziv za vstop v lokalno akcijsko skupino LAS Dolina Soče v programskem obdobju 2021-2027.
S tempoziva oziroma vabi zainteresirano javnost z območja občin Bovec, Kanal ob Soči, Kobarid in Tolmin, da se včlani v javno-zasebno partnerstvo, ki bo tudi v novem programskem obdobju 2021–2027 delovalo pod imenom LAS Dolina Soče.
Kot smo že vajeni, bo vzpostavljeno partnerstvo delovalo po načelu »od spodaj navzgor«, ki je značilno za skupni pristop LEADER/CLLD. V tem primeru gre za povezovanje ukrepov in sredstev iz več EU strukturnih skladov, s čimer se posledično množijo učinki izvajanja, z dodeljenimi nepovratnimi sredstvi pa upravljajo lokalne akcijske skupine (LAS) – v našem primeru LAS Dolina Soče.
Novost v programskem obdobju 2021–2027 se navezuje predvsem na novo število vključenih skladov omenjenega skupnega pristopa. Tako sta za to obdobje predvidena dva sklada, in sicer:
– Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (ESPR) in – Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR).
Zaradi novih pogojev pristopa se bo LAS Dolina Soče organizirala kot novo pogodbeno partnerstvo, ki bo ustanovljeno z namenom uresničevanja ciljev in potreb lokalnega okolja.
V LAS se lahko vključijo predstavniki javnih ter zasebnih subjektov, s stalnim prebivališčem, sedežem ali izpostavo na območju občin Bovec, Kanal, Kobarid in Tolmin, in sicer: občin, javnih zavodov in drugih javnih institucij, podjetnikov, podjetij, kmetov ter drugih ekonomskih institucij, zainteresiranih posameznikov, kmečkih žena, mladih, predstavnikov nevladnih organizacij in drugih predstavnikov civilne družbe. V lokalno partnerstvo so lahko vključene tudi pravne osebe javnega prava, društva in druge pravne osebe zasebnega prava v javnem interesu, ki imajo sedež izven območja LAS, vendar delujejo na območju LAS.
Članstvo v LAS je prostovoljno in dostopno vsem pod enakimi pogoji. Javni poziv je odprt skozi celotno programsko obdobje 2021–2027, prvi rok za vstop v članstvo LAS Dolina Soče (za nove člane) pa je sreda, 1. februar 2023!
Pravice članov:
sodelovanje pri pripravi, spreminjanju in izvajanju strategije lokalnega razvoja LEADER/CLLD za programsko obdobje 2021–2027,
sodelovanje pri volitvah v organe LAS,
glasovanje na Skupščini,
predlaganje zadev v obravnavo organom LAS,
podajanje pobud ali vprašanj v zvezi z delom in poslovanjem LAS in pridobivanje odgovorov,
uresničevanje svojih interesov, povezanih s cilji LAS in
seznanjanje z informacijami o delu in poslovanjem LAS.
Obveznosti članov:
spoštovanje pogodbe, drugih splošnih aktov in sklepov organov LAS,
sodelovanje na sejah organov LAS,
zagotavljanje materialnih pogojev za delovanje LAS in za uresničevanje strategije lokalnega razvoja – skladno s svojimi zmožnostmi,
redno poravnanje članarine v višini, ki jo določi Skupščina,
obvešanje LAS o spremembi svojih kontaktnih podatkov,
posredovanje LAS informacije, ki so potrebne za izvajanje skupno dogovorjenih nalog,
varovanje ugleda LAS (vzdržati se dejanj, ki bi lahko kakorkoli škodovala interesom LAS ali njenim članom).
Izpolnjeno in podpisano PRISTOPNO IZJAVO ZA VČLANITEV V LAS Dolina Soče (v priponki spodaj)lahko posredujete na naslov: Posoški razvojni center Trg tigrovcev 1 5220 Tolmin
»Program LEADER/CLLD je ena od slovenskih zgodb o uspehu, ki gradi na tradiciji umnega kolektivnega upravljanja s prostorom in življenjskimi viri. Celostni razvoj podeželja je vgrajen v pristop, ki temelji na lokalni pobudi,« so med drugim v Predgovoru nove publikacije iz zbirke GeograFF zapisali avtorji. Ti so se v omenjeni publikaciji dodobra posvetili in raziskali izvajanje pristopa LEDAER/CLLD na slovenskih tleh. Opažajo namreč, da »zaradi administrativnih ovir in tehničnih pomanjkljivosti nekateri ne prepoznajo izjemnega prispevka tega programa k razvoju podeželja.« Zato so seodločili, da podajo širši in poglobljeni pogled na podeželje ter z njim povezano upravljanje z razvojem ter tako prispevajo h krepitvi in vitalnosti slovenskega podeželja.
Naj spomnimo, da gre za dva pristopa, ki delujeta po načelu »od spodaj navzgor«.
Pristop LEADER spodbuja povezovanje in oblikovanje skupne razvojne vizije posameznikov, lokalne skupnosti, podjetij, društev in druge zainteresirane javnosti na nekem lokalnem območju, in sicer z namenom aktivnega sodelovanja pri njenem uresničevanju.
Pristop »Community Led Local Development« (CLLD), ki ga prevajamo kot »Lokalni razvoj, ki ga vodi Skupnost«, pa je nadgradnja pristopa LEADER. To metodo je državam članicam EU v izvajanje ponudila Evropska komisija, ki želi, da bi se pri povezovanju ukrepov in sredstev iz več EU strukturnih skladov hkrati dosegli multiplikativni učinki. Omenjena sredstva so dodeljena v izrecno upravljanje lokalnim akcijskim skupinam (LAS) – v našem primeru LAS Dolina Soče, ki deluje na območju občin Bovec, Kanal, Kobarid in Tolmin. Skladno z odločitvijo Slovenije lahko tako slovenski LAS, v kolikor zadostijo kriterijem, nepovratna sredstva črpajo iz treh različnih evropskih skladov: Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (ESPR), Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR).
Pod drobnogled vzeli tudi delovanje LAS Dolina Soče Pri nastanku omenjene monografije so pod drobnogled vzeli delovanje vseh LAS, ki so in še delujejo pri nas vse od vstopa Slovenije v EU. Poleg tega so izmed 38 aktualnih slovenskih LAS izbrali in podrobneje preučili 11 LAS, med katerimi je bila tudi LAS Dolina Soče. Kot ugotavljajo na strani 151, sodimo med tiste LAS, ki so ob prehodu v programsko obdobje 2014–2020 doživele največ sprememb. Ne le, da se je iz LAS za razvoj preimenovala v LAS Dolina Soče, deležna je bila tudi precejšnjih ozemeljskih sprememb. Njena površina se je s prehodom treh občin (Cerkno, Idrija in Nova Gorica) v druge LAS zmanjšala za več kot tretjino. Aktualno območje tako sedaj vključuje štiri občine (op.: ne pet, kot so pomotoma zapisali), in sicer Bovec, Kanal ob Soči, Kobarid in Tolmin. Poleg tega ugotavljajo, da gre s pokrajinskega in identitetnega vidika za razmeroma enotno regijo s specifičnimi razvojnimi problemi in izzivi.
Na straneh 150 in 151 so avtorji monografije analizirali tudi LAS Dolina Soče.
»V programskem obdobju 2007–2013 so na območju LAS za razvoj prevladovali projekti s prostorskimi učinki na več ravneh. Kar tretjina projektov je bila zasnovana tako, da so se posamezne točke povezale v mreže, projektne aktivnosti pa so imele širši prostorski učinek,« lahko še preberemo v analizi avtorjev, ki kot primer tovrstnega projekta navajajo projekt Podeželski elektronski vodič. Ta je ob podpori sodobnih tehnologij obiskovalcem omogočil uporabo številnih pohodniških poti. Med najznačilnejšimi primeri omenjajo tudi projekt Razvoj idrijske čipke in tržne znamke »Idria Lace«, katerega namen je bil povezati klekljarice in ostale ustanove ter posameznike, ki so dejavni na tem področju.
Pri analiziranju novega programskega obdobja avtorji ugotavljajo, da je LAS Dolina Soče ena tistih, ki finančna razvojna sredstva črpajo tako iz kmetijskega kot regionalnega in ribiškega sklada. »Definicija financiranja je pomembno vplivala na strukturo projektov/operacij in njihove prostorske učinke. Iz analize projektov glede na prostorske učinke je razvidno, da prevladujejo projekti, ki zasledujejo tako točkovne kot ploskovne učinke v podeželskem prostoru«. Med projekti, financiranimi iz ESPR kot dober primer izpostavljajo projekt Promocija muharjenja in ribiškega turizma v Posočju, ki prispeva k dodatni prepoznavnosti doline Soče in ohranjanju lokalne tradicije ribištva. Kot primer, ki prispeva k socialnemu razvojnemu vidiku, v monografiji omenjajo projekt DMC Občina Kanal ob Soči: Hiša dobre volje, za primer, ki dodaja vrednost k okoljsko-turističnemu vidiku upravljanja naravnega bogastva pa avtorji navajajo projekt Pristop k integriranemu rekreacijsko-ekološkemu upravljanju reke Soče.
Monografijo z naslovom Izvajanje pristopa LEADER/CLLD v Sloveniji je ob 20-letnici delovanja Društva za razvoj slovenskega podeželja v sklopu zbirke GeograFF pod zaporedno številko 26 izdala Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
• Petek in sobota, 7. in 8. oktober 2022: FRIKAfest Projekt: Lokalno- Urbano – Povezovalno Sodelujemo: LAS Dolina Soče, Posoški razvojni center, Občina Tolmin, Turizem Dolina Soče …
