Tatjana Šalej Faletič

Posvet o vlogi kmetijstva v okviru vzpostavitve EKO regije

Objavljeno: 22. 03. 2023

Včeraj je v prostorih Občne Tolmin na povabilo župana Alena Červa potekal Posvet o vlogi kmetijstva v okviru vzpostavitve EKO regije, na katerega so bili povabljeni predstavniki javnih služb (Občine TolminPosoškega razvojnega centraKmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica), kmetov, gospodarstva (Mlekarne PlanikaKmetijske zadruge Tolmin), Združenja ekoloških kmetov Severne Primorske ter druge zainteresirane javnosti.

»Tu smo predvsem zato, da se iskreno pogovorimo o idejah, predlogih ali pripombah in da nastavimo smer v razvoju za naprej, glede na to, da je vse skupaj še vedno v začetni oziroma celo pilotni fazi,« je zbrane uvodoma nagovoril tolminski župan in nato besedo predal vodji projekta Vzpostavitev EKO regije v biosfernem območju Julijske Alpe (BO JA) Greti Černilogar iz Posoškega razvojnega centra (PRC), ki je v prvem delu predstavila omenjeni pilotni projekt. Ta po mnenju župana sodi med primere dobrih praks, saj »povezuje okolje, gospodarstvo in tudi socialno področje«, zato ga je tudi umestil na dnevni red. Černilogarjeva je v svoji predstavitvi med drugim poudarila naklonjenost in napovedano prednostno obravnavo ekološkega kmetijstva s strani Evropske unije. »Povezovanje z ekološkimi kmeti je zato nujno, če bomo želeli v našo dolino in regijo pritegniti nepovratna evropska sredstva,« je še dodala.

Sledila je vodena razprava, v kateri so si gostitelji in gostje izmenjali mnenja. Ob tem je direktor Posoškega razvojnega centra Simon Škvor opozoril, da gre pri projektu Vzpostavitev EKO regije BO JA za projektni oziroma delovni naslov. »Morda si kdo ob tem napačno predstavlja, da bomo mahali s palico in zahtevali, da boste od jutri naprej vsi ekološki. Niti pod razno! O tem nihče od nas ne govori. Za nas je najpomembnejša lokalno pridelana hrana, ki v našem okolju dosega visoko kvaliteto. Seveda pa so tu razne nianse dodane vrednosti in ekološka je zagotovo ena od teh.« Dejal je še, da PRC sledi napovedanim smernicam države, ki bo v prihodnje poskrbela za sistemsko financiranje regijsko usmerjenih identitet, h kateri pa lahko prispevamo vsi –  tudi pridelovalci lokalne hrane –, in sicer v želji, da se ekonomija na več nivojih izboljša.

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji in hkrati član tolminskega občinskega sveta Klemen Šavli, je kot pobudnik srečanja opozoril na bojazen, ki vlada med kmeti, in sicer kot posledica preteklih slabih izkušenj. Dejal je, da se kmetje po eni strani bojijo usmeritev na višjih instancah, ki najprej prinesejo standarde, ti se čez čas spremenijo v nadstandarde, nato pa postanejo obveza, ki velikokrat prinaša nesmiselne in neživljenjske pogoje. Kot primer je navedel nove pogoje, ki jih prinaša Natura 2000. Svoje pomisleke in opažanja so v nadaljevanju predstavili še ostali. Ne glede na izražene pomisleke in določena razhajanja v načinu razmišljanja, pa so se ob koncu vsi skupaj strinjali, da je medsebojno povezovanje ključnih deležnikov nujno in smiselno.

»Eni ste prišli iz kmetij, drugi pa iz pisarn. Dejstvo je, da ima vsak svojo mero znanja in da nikoli ne bo vsak vsega znal, zato se moramo začeti poslušati in se med seboj dogovarjati ter sodelovati,« je poudaril tolminski župan in srečanje simbolično povzel s primerjavo, da je »EKO« kot češnja na torti. »Od takih češenj se sicer ne bomo najedli. Zato rabimo po eni strani torto, ki v tem primeru predstavlja lokalno pridelano hrano z geografskim poreklom naše doline. Rabimo pa tudi češnjo, če hočemo imeti celoto. In prav ta češnja lahko naredi razliko, ko bo treba pritegniti kupce. Tu ne gre za vprašanje ja ali ne. Tu gre za to ali bomo znali zadevo pravilno zapakirati oziroma prodati ali pa si bomo, kot se je v preteklosti že dogajalo, sami sebi spodrezali noge.«

Ob tem naj spomnimo, da se bodo z aprilom v sklopu omenjenega projekta začele v Tolminu izvajati tudi izkustvene delavnice na terenu. Več o tem pa si lahko preberete TUKAJ

Foto: Tatjana Šalej Faletič