Postanite eden izmed petih ocenjevalcev rib in ribjih izdelkov

19. 2. 2019

LAS Dolina Soče sodeluje v projektu Ocenjevanje ribjih izdelkov, ki se osredotoča na dvig prepoznavnosti slovenskih rib v kulinariki. Z namenom objektivne primerjave kakovosti ribjih izdelkov, ki v Sloveniji zaenkrat še ne obstaja, bo v projektu usposobljenih 15 ocenjevalcev ribjih izdelkov, med njimi 5 iz območja LAS Dolina Soče (iz občin Bovec, Kanal ob Soči, Kobarid in Tolmin). Vabimo vas, da postanete eden izmed njih. Število mest je omejeno (usposabljanje bomo omogočili le prvim petim prijavljenim.)

Kdo lahko postane ocenjevalec?Tisti, ki ima neposreden ali vsaj posreden stik z ribami (ribogojci, kuharji, gostinci, vodje šolske prehrane …).

Kaj se od ocenjevalca pričakuje?

• Opravljeno izobraževanje
• Sodelovanje na senzoričnih ocenjevanjih ribjih izdelkov (v času projekta enkrat letno, po zaključku projekta pa najverjetneje vsako drugo leto)

Izobraževanje za senzorično ocenjevanje rib in ribjih izdelkov

• Datum: 22. in 23. marec 2019
• Ura: 13.00
• Kraj: Ljubljana, Biotehniška fakulteta
• Izvajalec: Oddelek za živilstvo Biotehniške fakultete
• Cena: brezplačno (redna cena: 475 €/osebo)
• Trajanje: 16 ur
• Okvirni program (natančnejši program bo znan naknadno)

1. DAN: predavanje (- Osnove senzorične analize in fiziološke osnove senzoričnega ocenjevanja, – Metode senzoričnega ocenjevanja), praktični del (- Testiranje senzoričnih sposobnosti kandidatov, – Praktična uporaba senzoričnih preskusov)
2. DAN: predavanje (- Tehnologija in senzorične lastnosti rib in ribjih izdelkov), praktični del (- Predstavitev sistema senzoričnega ocenjevanja in demonstracija senzoričnega ocenjevanja rib in ribjih izdelkov, – Testiranje senzoričnega ocenjevanja rib in ribjih izdelkov)

• Prijave: izpolnjeni obrazec (najdete ga tukaj) posredujte na jana.podgornik@prc.si ali fizično na naslov Posoškega razvojnega centra (Trg tigrovcev 1, 5220 Tolmin) do petka, 8. marca 2019. Usposabljanje bomo omogočili le prvim petim prijavljenim!
• Dodatne informacije: Posoški razvojni center (Jana Podgornik), telefon: 05/38-41-881

Zelena luč za Tematske poti na območju LAS Dolina Soča

4. 2. 2019

Danes je lokalna akcijska skupina LAS Dolina Soče s strani Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja prejela še zadnjo odločbo  v sklopu 2. Javnega poziva za izbor operacij za uresničevanje Strategije lokalnega razvoja za lokalno akcijsko skupino LAS Dolina Soče za programsko obdobje 2014–2020 v letu 2018. Izdana odločba se veže na pravico do črpanja nepovratnih sredstev v vrednosti nekaj več kot 92.000 evrov, in sicer za izvajanje projekta Tematske poti na območju LAS Dolina Soča, ki se bo letos izvajal na celotnem območju LAS.

Z dnem izdaje odločbe je tako nosilec projekta Javni zavod za Turizem Dolina Soče dobil zeleno luč za začetek izvajanja projektnih aktivnosti. Pri projektu sodelujejo še tri občine (Kanal, Kobarid in Tolmin), Krajevna skupnost Livek, Planinsko društvo Valentin Stanič Kanal, Športno kulturno turistično društvo Lom.

T. Š. F.

REVITUM – Model za ohranjanje kmetijskih površin

31. 1. 2019

Ocenjevanje ribjih izdelkov – povabilo na delavnico

24. 1. 2019

Lokalna akcijska skupina LAS Dolina Soče med drugim sodeluje tudi v projektu Ocenjevanje ribjih izdelkov, ki se osredotoča na dvig prepoznavnosti slovenskih rib v lokalni kulinariki. 

Poleg informativnih, izobraževalnih in promocijskih vsebin bodo v sklopu projekta potekala tudi usposabljanja ocenjevalcev ribjih izdelkov, s čimer se bo omogočilo primerjavo kakovosti rib, dvignilo dodano vrednost ribogojcem in hkrati osveščalo potrošnike o pomenu in kakovosti lokalnih rib.

Ena izmed prvih dejavnosti projekta bo za udeležence brezplačna informativna delavnica o ocenjevanju ribjih izdelkov, ki jo bosta izvedla strokovna sodelavca iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, ki je tudi partner v projektu.

Ciljna skupina: ribogojci, strokovnjaki s področja živilske tehnologije, kuharji, vodje kuhinj, potencialni ocenjevalci ribjih izdelkov, širša zainteresirana javnost iz območja LAS Dolina Soče (občine Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči)

Več informacij najdete v priloženem vabilu. 

Bovške arheološke zgodbe

21. 12. 2018

Med dejavnostmi, ki so bile izvedene v okviru projekta Razvoj novih produktov muzeja Stergulčeva hiša, je bila tudi priprava promocijskega materiala. V tem sklopu je Tolminski muzej izdal zloženko z naslovom Bovške arheološke zgodbe, ki obiskovalcem predstavi arheologijo na tem območju. V njej so predstavljeni prazgodovinski drobci, v nadaljevanju pa tudi čas med 9. in 4. stoletjem pred Kristusom, ki mu sledijo odsevi Keltov in čas rimskega trgovanja.

Med drugim izvemo, da so rimski trgovci že na začetku 1. stoletja pred Kristusom iz kolonije Akvileje (današnji Oglej) »redno uporabljali pot preko Bovške kot najhitrejšo povezavo z Noriškim kraljestvom na Koroškem. O rabi poti priča npr. najdba rimskega srebrnika s Kluž, kovanega leta 91 pr. Kr. Zgornje Posočje je bilo rimski državi priključeno v drugi polovici 1. stol. pr. Kr. Na Bovškem polju sta se izoblikovali dve poselitveni jedri.«

Avtorja zloženke dr. Jana Horvat, znanstvena svetnica na Inštitutu za arheologijo, in mag. Miha Mlinar, arheolog Tolminskega muzeja, pišeta tudi o zgodnjesrednjeveški poselitvi Bovškega v sredini ali drugi polovici 8. stoletja, na kar »nakazuje osamljen okostni grob z ogrlico iz steklenih jagod, odkrit ob cerkvi Device Marije v Polju.« V zloženki je prikazanih tudi nekaj najzanimivejših arheoloških najdb: bronasto bodalo z Murne glave iz 14. stoletja pred Kristusom, polnoročajni bronast meč iz 11. stoletja pred Kristusom, rimska bronasta kipca Herkula in Minerve s svetišča na Ravelniku itd.

Tatjana Šalej Faletič

JEJ LOKALNO – Inovativni pristopi k trženju kmetijskih pridelkov in izdelkov na lokalnem trgu

23. 11. 2018

VSEBINA

Projekt bo razvijal kratke verige in spodbujal razvoj deficitarnih kmetijskih branž po ekoloških standardih, kot so poljedelstvo, hortikultura in čebelarstvo na območju doline Soče. Velik poudarek bo na izobraževanju kmetov o ekološkem kmetovanju in na predstavitvah, kako se ekološki kolobar umešča na kmetijo. S pilotnimi primeri se bo predstavilo načine, ki spodbujajo dvig potrošnje lokalne hrane, kar povezujemo tudi s pravilnim – trajnostnim pristopom pri sami pripravi hrane. Želja je, da se vzpostavi večje povpraševanje predvsem po izdelkih hortikulture, poljedelstva in čebelarstva, kot tudi lokalnih pridelkih in izdelkih z živinorejske stroke.

OŠ Bovec bo vzpostavila kratke verige in poskušala kmete spodbuditi, da začnejo s proizvodnjo po naročilu, kar bo omogočilo dolgoletno partnerstvo. Poleg tega bodo na omenjeni šoli učence izobraževali o pomenu lokalne hrane in tradicionalni kulinariki. Posoški razvojni center (PRC) bo sodeloval pri vzpostavitvi partnerstev in organiziral ekološka izobraževanja za kmete. Skupaj z lokalnimi kmeti bo pripravil popis pridelkov in izdelkov, ki jih lahko ponudijo javnim ustanovam po konkurenčni ceni. OŠ Bovec bo vzpostavila sistem, ki bo lahko služil kot primer dobre prakse. Čebelarsko društvo Tolmin bo postavilo učni čebelnjak, kjer bodo lahko potekala izobraževanja novih in že obstoječih čebelarjev. Poleg tega bodo poskrbeli za ozaveščevalne ter predstavitvene dejavnosti s področja čebel in čebelarskih pridelkov ter izdelkov. Društvo Samooskrba Kobarid pa bo v sodelovanju s PRC sodelovala pri uvajanju poljedelstva oziroma žit v kolobar kmetov v dolini Soče. Za ta namen se bo nabavil mlin za moko, kjer si bodo lahko kmetje za lastne potrebe zmleli moko. S tem bodo kmetom zagotovljeni osnovni pogoji, tako da se bodo lažje odločali za kolobar z žiti. Ker se v naši dolini pretežno izvaja vzreja živine, je poljedelstva trenutno omejeno na okoli 20 hektarjev njiv. Zato je treba kmeta spodbuditi k poljedelskim dejavnostim, in sicer tako s področja proizvodnje krmnih kot krušnih žit. Izobraževanja s področja poljedelstva in hortikulture za trajnostno kmetijstvo je ključnega pomena, če bomo želeli priti na določeno stopnjo samooskrbe.

AKTIVNOSTI

1) Koordinacija projekta, usklajevanje izvedbenih vsebin med partnerji

2) Izvajanje delavnic in izobraževanj (mehke vsebine)

• Delavnice s področja poljedelstva – izvajalec Peter Studen
• Delavnice s področja hortikulture – izvajalka Miša Pušenjak
• Sodelovanje z OŠ Bovec pri vzpostavitvi sistema kratkih verig
• Primer dobre prakse z biodinamične kmetije Černelič
• Delo v OŠ Bovec – vzpostavitev sistema v kuhinji
• Postavitev učnega čebelnjaka (pomoč pri postavitvi čebelnjaka in urejanje okolice, priprava in organizacija letnega programa čebelarskih dejavnosti v učnem čebelnjaku in na tradicionalni prireditvi Kmečki praznik, izvajanje letnega programa v čebelnjaku, udeležba in predstavitev učnega čebelnjaka na omenjeni prireditvi v Tolminu)

3) Pilotne aktivnosti in naložbe

• Oprema za šolo
• Šoker naprava za hitro ohlajevanje
• Učni čebelnjak
• Oprema za učni čebelnjak
• Kombiniran mlin za žita, krtačni stroj in demonstracija

CILJI IN REZULTATI

• Ustvarjati pogoje kmetovanja za proizvodnjo zdrave ekološke hrane v dolini Soče z uvajanjem znanih kupcev kot so javni zavodi, in lokalni gostinski ponudniki.
• Pridobitev več znanja za razvoj ekološkega kmetijstva: pilotna izvedba uvajanja žitaric in hortikulturnih vrst v kolobar na kmetije na osnovi ekoloških standardov (žitni kolobar, mešan kolobar z živinorejo).
• Vzpostavitev kratke verige: pilotno testiranje na OŠ Bovec (osnovanje ponudbe in priprava sistema po principu proizvodnje za znanega kupca, uvajanje lokalne hrane in tradicionalnih receptur na šolskem meniju).
• Ustvarjeni pogoji za razvoj proizvodnje žit.
• Testiranje uvedba kratke prodajne verige med kmetom, živilcem in javno ustanovo.
• Ustanovljen učni center, ki bo omogočil razvoj zelo pomembne kmetijske panoge – čebelarstva v dolini Soče.

KORISTI ZA OBMOČJE

Dvig zavedanja pomena samooskrbe s prehranskega in ekonomskega vidika za učence OŠ Bovec in posredno širšo javnost. Vzpostavitev nove dobavne verige bo vplivala na povečano proizvodno količin, kar bo doprineslo k dodatnemu viru dohodka na lokalnih kmetijah in pri lokalnih živilskih proizvajalcih. Trajnostno kmetovanje kot osnova za ohranitev kmetijstva na območju. Uvajanje žit v kolobar bo zagotavljalo ohranjanje že tako močno zdesetkanih njivskih površin v dolini Soče.