VSEBINA

Gre za pripravo učinkovitega sistema za revitalizacijo kmetijskih površin, odstranjevanje tujerodnih vrst in spodbujanje naseljevanja ljudi v odročne vasi. Izdelana bo karta območja z vrisanimi površinami, ki so z vidika ohranjanja kulturne krajine ključnega pomena in bo osnova za sistematično revitalizacijo. Vsebovala bo tudi popise kmetij iz demografsko ogroženih vasi, kjer ni naslednikov. Pri izdelavi bodo sodelovali predstavniki krajevnih skupnosti (KS) in javnih strokovnih služb. Izvedene bodo pilotne revitalizacije, študija izvedljivosti nasada oljk, strokovna izobraževanja za širšo javnost in kmetovalce. Namen projekta je, naučiti se obvladovanja okolja na gospodaren način in pri tem upoštevati trajnostna, ekološka načela in zgodovino območja.

AKTIVNOSTI

1) Izdelava katastra kmetijskih površin po občina

•  Določitev površin, ki jih je potrebno zavarovati pred procesom zaraščanja, po KS območja LAS
• Popis območji invazivnih rastlin in opuščenih kmetij po KS
• Določanje kriterijev za najeme kmetijskih površin
• Izdelava brošure s predstavitvijo podatkov o revitalizaciji območja

2) Pilotni del – revitalizacija

• Raziskava za gojitve na mikro lokaciji na območju Nadiže
• Na območju občine Bovec: ureditev in ograditev pašnika na območju vasi Soča
• Na območju občine Kanal ob Soči: ureditev občinskih parcel na območju Kal nad Kanalom in Deskel
• Na območju občine Kobarid: ureditev in ograditev pašnika na območju Kuka

• Na območju občine Tolmin: ureditev in ograditev pašnika na območju Gorenje Trebuše
• Preureditev objekta Drežnica v prostor za predelavo in prodajo mesa
• Ureditev Večnamenske poti Žaga
• Konservatorska-restavratorska dela mlekarnice Ravni laz
• Nakup mini kombajna in pihalnik za žita ter prikolice za prevoz (Prikaz in testno žetev pšenice si lahko ogledate tukaj.)

3) Organizacija in izvedba izobraževanj na območju LAS

4) Oblikovanje in tisk publikacij

• Katalog izobraževanja
• Tolminsko sirarstvo tisočletna kultura (elektronski izvod)
• Sournki (brošura in pravljica)

CILJI IN  REZULTATI

• Pilotno revitaliziranje vsaj 5 ha kmetijskih površin
• Ustvarjanje pogojev za uvajanje poljščin v kolobar
• Ustvarjanje pogojev za predelavo živil živalskega izvora za dopolnilne dejavnosti na kmetiji
• Izobraževanje s področja kmetijskih tehnologij in živilstva
• Izobraževanja s področja trajnostne rabe kmetijskih zemljišč
• Ozaveščanje lastnikov zemljišč o pomenu preprečevanja zaraščanja
• Ohranjanje kmetijskih površin, ki so jih naši predniki obdelovali
• Ustvarjeni pogoji za razvoj dop. dej. na kmetiji predelava mesa
• Ustvarjeni pogoji za razvoj športno – turističnega razvoja konjeništva na Bovškem
• Povezovanje kmetijstva, turizma z pripravo dokumentacije za obnovo vaške mlekarnice za turistične namene
• Uvedba nove dobavne verige (Suhomesni izdelki iz mesa drobnice)
• Trajnostni razvoj območja z urejeno krajino, ekološko usmerjenim in turizmu prijaznim kmetijstvom

OBJAVE V MEDIJIH

• Revitalizacija prostora in uma (Peter Domevšček, SOČAsnik,  l. XIX, št. 3, 2018, str. 9-10)
• Kombajn in mlin za domači kruh (Neva Blazetič, Primorske novice, 18. januar 2019)
• REVITUM – Model za ohranjanje kmetijskih površin (Tatjana Šalej Faletič, intervju s Petrom Domevščkom, koordinatorjem projekta)

Predstavniki slovenskih lokalnih akcijskih skupin smo se med 2. in 5. oktobrom na Portugalskem odpravili na strokovno ekskurzijo, ki je potekala v znamenju ogledov dobrih praks delovanja tamkajšnjih lokalnih akcijskih skupin (LAS). Prvi dan smo si slovenski gostje tik ob izlivu reke Douro v Atlantski ocean ogledali Porto, drugo največje mesto v tej obmorski državi, ki slovi kot eno najstarejših evropskih središč na severu države. Leta 1996 je bil Porto razglašen za Unescovo svetovno dediščino. Znan je predvsem po svojem vinu – portovcu, številnih vinskih kleteh in pisanih stavbah, ki jih namesto pročelja krasijo keramične ploščice. Na ulici Vila nova de Gaia se nahaja 50 vinskih kleti, kjer je možno pokušati različne vrste tega zelo sladkega in močnega vina. Tukajšnje vino pa je tudi v preteklosti predstavljalo pomembno izvozno surovino, saj so z njim trgovali po vsem svetu; vse do danes so se ohranile stare lesene ladje in vinski sodi.

Naslednji dan smo predstavniki slovenskih LAS obiskali LAS Atacha, kjer je potekala Konferenca o možnostih in priložnostih sodelovanja slovenskih LASov s portugalskimi ter ogled primerov dobrih praks na njihovem območju. Eden izmed prejemnikov 287.000 evrov Leader sredstev je na primer José Carlos Faria Costa, ki je svojo kmetijo Casa Lata obogatil s štirinajstimi sobami in ustvaril tri nova delovna mesta. Lastna proizvodnja vin, degustacije, tradicionalne dejavnosti na kmetiji, nočitve, jedi pripravljene iz mreže lokalnih oskrbovalnih verig so privlačni turistični produkti te kmetije.

Tretji dan nas je gostil LAS Adrimag, ki pokriva območje Peneda-Gerês, edinega nacionalnega parka na Portugalskem. Za to območje so značilne naravne znamenitosti, podeželski turizem, kulturna dediščina in gastronomija, ki privablja vse več turistov. Primer dobre prakse tukaj je gorska vasica Trebilhadouro, ki je bila pred leti popolnoma zapuščena, danes pa je v polnem razcvetu. Tu so namreč obnovili enajst kmečkih, kamnitih hiš, katerim so za turistične namene spremenili namembnost; turistom tako ponujajo 29 sob. Občina Vale de Cambra in institucija za obnovo ter revitalizacijo dediščine omenjeni projekt še vedno podpirajo s promocijo in komunalno ureditvijo.

Zadnji dan smo nadaljevali z ogledi dobrih praks v Geoparku Aruoca, kateremu so namenili 291.000 evrov Leader sredstev. Tu gre za edinstveni geološki fenomen, ki so ga poimenovali »Stone that gives birth«. Gre za mineral, ki se pod določenim delovanjem erozije in vremenskimi vplivi izloči iz kamenja. Zaradi edinstvenega pojava so na tem območju vzpostavili informacijsko točko v hiši Pedras Parideiras, kjer imajo pokrito razstavo, trgovino z lokalnimi izdelki in prostor, v katerem predvajajo 3D film z naslovom Geološki zaklad. Omenjena naložba jim je prinesla dve novi delovni mesti.

Zadnja izmed predstavljenih primerov dobrih praks je osem kilometrov dolga peš pot ob reki Paiva. Lesena konstrukcija v obliki stopnic nas je popeljala skozi biologijo, geologijo in arheologijo, ki ostane v srcu, duši in v mislih vsakega ljubitelja narave.

Portugalsko smo zapustili z lepimi spomini obarvanih v luči narave, turizma, gastronomije in obilico ogledov dobrih praks, ki nam bodo velik navdih pri pripravi naših projektnih idej.

Besedilo in foto: Greta Černilogar, vodja sektorja podeželja na Posoškem razvojnem centru

—————————

Primere dobrih praks si lahko pogledate na spodnjih povezavah:

Port Wine Cellars: www.cavesvinhodoporto.com
The territory of ATAHCA LAG: www.atahca.pt
Rural Tourism / Wine tourism Casa Lata:  www.casalata.com
LAG ADRIMAG: www.adrimag.com.pt
The Arouca Geopark: http://aroucageopark.pt/en/; http://aroucageopark.pt/en/explore/what-visit/museums-and-interpretive-units/casa-daspedras-
Parideiras-interpretative-center: http://aroucageopark.pt/en/explore/what-visit/museums-and-interpretive-units/casa-das-pedras-parideiras-interpretative-center/
The Trebilhadouro Village: www.aldeiasportugal.pt/sobre/88/#.WVwa6GxK02w
The Passadiços do Paiva:  www.passadicosdopaiva.pt/en

Mednarodnega srečanja lokalnih akcijskih skupin (LAS) v Estoniji sta se med 27. in 29. septembrom udeležili Greta Černilogar, predstavnica vodilnega partnerja LAS Dolina Soče in Majda Odar, predstavnica Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP).

LAS Dolina Soče je v omenjeni državi prepoznala možnost sodelovanja s posameznimi partnerji, ki imajo podobne izzive in prinašajo možnost razvoja in dodano vrednost posameznemu območju. Predstavnici sta potencialnim projektnim partnerjem predstavili Strategijo lokalnega razvoja LAS, področje izobraževanja in trženja na območju Julijskih Alp – Triglavskega narodnega parka, ki jih JZ TNP skupaj z deležniki na podlagi načrta upravljanja 2016–2025 in razvojnega načrta biosfernega območja Julijske Alpe kot trajnostne turistične destinacije že izvaja. Poseben poudarek je bil namenjen informiranju o ukrepih na področju učinkovitega usmerjenja obiska, ki je ključnega pomena za doseganje varstvenih ciljev območja TNP, zaradi izjemnega obiska turistov na določenih zaščitenih obočjih.

Zadnji dan srečanja nam je LAS Kodukant Laanemaa iz Estonije predstavil dva primera dobrih praks v naravnem rezervatu Silma in Center čipke v mestu Haapsalu. V naravnem rezervatu razpolagajo s šolo v naravi v kateri pridobiva znanje več kot 3000 otrok. Šola razpolaga z več vrst programov (program za predšolske otroke, progam za šolske otroke s področja migracije in prilagoditve ptičev, tabori v naravi itd.), ki se večji del financirajo iz tržne dejavnosti in le manjši del iz državnega proračuna in lokalnih skupnosti. V Centru čipke so nam ženske, nam znane kot kmečke žene, predstavile svoje ročne izdelke iz volne, ki jih v svoji trgovini prodajajo turistom in drugim mimoidočim. Omenjeni center je dober primer socialnega podjetništva in ohranjanja premične kulturne dediščine.

Mednarodno srečanje je potekalo z namenom priprave projekta sodelovanja na temo Uvajanja načel trajnostnega turizma na področju izobraževanj in trženja v zavarovanih območjih, s katerim namerava LAS kandidirati na 3. javni razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bo objavljen predvidoma ob koncu letošnjega leta.

Vodilni partner lokalne akcijske skupine (LAS), Posoški razvojni center, je v začetku junija za člane LAS Dolina Soče in potencialne prijavitelje projektov na javne pozive LAS organiziral strokovno ekskurzijo v avstrijsko biosferno območje Nockberge.

V mestecu Radenthein si je 38 udeležencev najprej ogledalo sirarno »Kaslab’n«, ki je zaživela v okviru projekta LEADER. Tu vsak drugi dan predelajo 4.000 litrov kravjega mleka, kar pomeni okoli 400 kg kravjega sira in vsak četrti dan 3.000 litrov kozjega mleka, kar znaša 300 kg kozjega sira. Kot so pojasnili tamkajšnji sirarji, sir premažejo z »rdečo mažo« oziroma posebno bakterijo, ki sir obarva rahlo rdeče. S tem postopkom se izognejo drugim plesnim na siru. Sicer pa je udeležencem ekskurzije več o tem projektu in delovanju LAS Nockregion-Oberkarnten predstavila vodja Christine Sitter. Po zaključenem ogledu je sledil pogovor o možnostih za pripravo skupnega projekta sodelovanja. Sitterjeva je na kratko predstavila njihovo strategijo lokalnega razvoja, Heinz Mayer, predstavnik biosfernega območja Nockberge, pa je podal nekaj predlogov za skupne dejavnosti povezovanja z biosfernim območjem Julijske Alpe.

Ekskurzija se je nato iz Radentheinua nadaljevala v Ebene Reichenau, kjer so si udeleženci ogledali predelave mesa, sledila pa je pokušina izdelkov iz kmetijske zadruge »Nockfleisch«. Tu so udeleženci ekskurzije spoznali nastanek in razvoj istoimenske blagovne znamke, s katero tržijo lokalno sveže meso ter suhomesnate izdelke. V predelovanem obratu Nockfleisch imajo svojo prodajalno, kjer je možno omenjene izdelke tudi kupiti.

Sledil je ogled jezera Windebensee, za tem pa kosilo na kmetiji Karlbad, ki poleg klasične ponudbe turistične kmetije svojim gostom nudi tudi nenavadno zdraviliško okrevanje ali razvajanje v starodavnih kopelih. To poteka po natanko ustaljenem, več kot 100-letnem postopku. Gospodar Hans Jörg že ob petih zjutraj, preden pomolze krave, zakuri v veliki obokani peči, kamor je prejšnji dan zložil ogromno grmado macesnovih polen, mednje pa skril za glavo velike kamne iz gorskega potoka, ki teče za hišo. Ob 7.15 se kamni razžarijo do približno 900 stopinj, kar je ravno prav, da z dolgo grebljo razkoplje žerjavico. Iz nje nato potegne žareče kamne, ki jih prenese v lesene »truge«, kakor poimenuje kadi, v katere je pred tem natočil svežo vodo iz lastnega izvira. Ta na dan priteče prav na sredi hiše, ki so jo njegovi predniki sezidali okoli zdravilnega vrelca; pri izviru ima komaj od pet do osem stopinj. V vsako kad nato spusti nekaj razžarjenih kamnov, ki ledeni vodi oddajo svojo toploto in jo po dobrih 20 minutah ogrejejo na več kot 40 stopinj Celzija, sami pa se pri tem razdrobijo na manjše delčke. Vonj po žveplu, ki se sprosti iz kamenja, napolni tamkajšnje zdravilišče. »Kopalni mojster« iz vode nato pobere razdrobljeno kamenje in s tradicionalnim vzklikom na kopanje pokliče goste, ki so medtem že pozajtrkovali. Če ste si, medtem ko berete te vrstice, zaželeli omenjene kopeli, naj vam omenimo, da se je na tovrstne »toplice« treba naročiti vsaj dve leti vnaprej. Ali gre zgolj za trženjsko potezo ali dejstvo, nismo izvedeli.

Skupina si je v sklopu ekskurzije privoščila še vzpon na vrh Eisentalhöha (2.049 m n. m.), si ogledala predstavitveni tridimenzionalni film o parku in se sprehodila po Gmündu, največjem mestu v dolini reke Lieser (slovensko Sovodenj). Gre za eno najbolj slikovitih in lepih mest v okraju Špital ob Dravi na avstrijskem Koroškem, ki šteje nekaj več kot 5.300 prebivalcev. Kraj je nastal kot počivališče popotnikov in selišče obrtnikov že zelo zgodaj, predvidevajo, da že v dobi starega Rima.

Polni novih vtisov in nepozabnih idej so se v poznih večernih urah vrnili domov.

G. Č. in T. Š. F.