Ste že kdaj pokusili »ta suho juho«, ali pa skutni namaz na hrustkih polente in fižola? Morda čompovo polento ali poštokljo z radičem in čemažem z belim močenjem? Še ne? Mi smo to priložnost že izkoristili in jo tudi ponudili udeležencem ekskurzije na Bovškem, ki je potekala minuli teden. V sklopu dejavnosti projekta sodelovanja med LAS »Iz drobnice« so nas namreč obiskali predstavniki LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter člani Ovčerejskega društva Raduha.
Ti so si v družbi Petra Domevščka, vodje projekta iz Posoškega razvojnega centra, ogledali nekaj primerov dobrih praks, ekskurzijo pa zaključili v Trenti z ogledom tamkajšnjega muzeja v Domu Trenta. Goste je predvsem zanimalo delovanje ovčerejskih ekoloških kmetij, kjer se odvija tradicionalna mlečna proizvodnja ovčjega mleka, albuminske skute in Bovškega sira, ki je na evropskem nivoju zaščiten z označbo geografskega porekla. V Čezsoči so udeleženci ekskurzije najprej spoznali Urbana Škanderja, lastnika Ekološke kmetije Škander, v Soči pa nato še del ekipe iz Ekološke kmetije Jelinčič z očetom Ivanom Jelinčičem na čelu, ki je s svojimi značilnimi privihanimi brki pravcata maskota tukajšnje kmetije. Ker se poleg ekološkega kmetovanja pri Jelinčičevih ukvarjajo tudi s turizmom in so zato gostov vajeni, so jim v pokušino pripravili tudi nekaj tradicionalnih jedi. Poleg Bovškega sira so lahko pokušali še njihov zeliščni in mehki sir, suho ovčje meso in za Bovško značilne čompe s skuto.
Zbrana druščina si je v središču Bovca ogledala tudi rokodelski atelje Društva Od ovce do izdelka, v katerega so včlanjene domačinke, ki tu izdelujejo in prodajajo svoje rokodelske izdelke, narejene pretežno iz volne ter lesa. Te so gostom postregle s tradicionalno sladico bovškimi krafi – štruklji, polnjenimi s suhimi hruškami (tepkami). V Logu pod Mangartom so obiskali še kuharskega mojstra Tomaža Sovdata, s katerim je LAS Dolina Soče v preteklosti že večkrat sodelovala – med drugim pri pripravi različnih kuharskih delavnic in tudi pri nastanku knjižic receptov Jedi iz doline Soče in Jedi iz postrvi. Ta je gostom pripravil pokušino zgoraj omenjenih tradicionalnih jedi s pridihom sodobnosti. Za sladico pa jim je pripravil še sladoled s suhega sadja iz sirotke.
Dolino Soče so gostje zapustili pod vtisom okusov in številnih novih spoznanj. Ob tem so se strinjali, da se mlečna ovčerejska proizvodnja v veliko stvareh razlikuje od mesne proizvodnje, ki je značilna za njihove kraje.
Ekskurzija je, kot že rečeno uvodoma, sodila med dejavnosti projekta Iz drobnice, v katerega so poleg vodilnega partnerja LAS Dolina Soče združeni še partnerski LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline, LAS Loškega pogorja, LAS Dolenjske in Bele krajine ter LAS Regionalkooperation Unterkärnten iz južne Avstrije.
Prva iz serije celodnevnih brezplačnih izkustvenih delavnic Naučimo se živeti samooskrbno, bo potekala na dveh lokacijah pod mentorstvom ddr. Ane Vovk, ki že več kot deset let v Mednarodnem centru za samooskrbo Dole izvaja samooskrbne dejavnosti.
Datum: sobota, 15. april 2023 (v primeru slabega vremena bo delavnica izvedena v soboto, 22. aprila 2023) Ura: med 10. in 17. uro. Vsebina:
Poznavanje poti vode in naravnih sistemov za zadrževanje vode v zemlji.
– Tehnike zadrževanja vode v zemlji.
2. Izdelava rastlinskih gred s travnimi muldami, kot lastnega zalivalnega sistema (11:10–17:00 / Skupnostni učni vrt Na Logu, Tolmin)
Obvezne predhodne prijave in dodatne informacije: Posoški razvojni center (Patricija Rejec), telefon: 051 310 505, e-pošta: patricija.rejec@prc.si
Več o dejavnostih, ki se bodo odvijale v okviru programa Naučimo se živeti samooskrbno: TUKAJ.
………………………………………………………………………………………………….
Aktivnost je za udeležence brezplačna, saj se odvija v sklopu projekta sodelovanja Vzpostavitev pogojev za EKO regijo BO JA. Vodilni partner projekta je LAS Dolina Soče (Posoški razvojni center), sofinancirata pa ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. (EKSRP).
Včeraj je v prostorih Občne Tolminna povabilo župana Alena Červa potekal Posvet o vlogi kmetijstva v okviru vzpostavitve EKO regije, na katerega so bili povabljeni predstavniki javnih služb (Občine Tolmin, Posoškega razvojnega centra, Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica), kmetov, gospodarstva (Mlekarne Planika, Kmetijske zadruge Tolmin), Združenja ekoloških kmetov Severne Primorske ter druge zainteresirane javnosti.
»Tu smo predvsem zato, da se iskreno pogovorimo o idejah, predlogih ali pripombah in da nastavimo smer v razvoju za naprej, glede na to, da je vse skupaj še vedno v začetni oziroma celo pilotni fazi,« je zbrane uvodoma nagovoril tolminski župan in nato besedo predal vodji projekta Vzpostavitev EKO regije v biosfernem območju Julijske Alpe (BO JA)Greti Černilogar iz Posoškega razvojnega centra (PRC), ki je v prvem delu predstavila omenjeni pilotni projekt. Ta po mnenju župana sodi med primere dobrih praks, saj »povezuje okolje, gospodarstvo in tudi socialno področje«, zato ga je tudi umestil na dnevni red. Černilogarjeva je v svoji predstavitvi med drugim poudarila naklonjenost in napovedano prednostno obravnavo ekološkega kmetijstva s strani Evropske unije. »Povezovanje z ekološkimi kmeti je zato nujno, če bomo želeli v našo dolino in regijo pritegniti nepovratna evropska sredstva,« je še dodala.
Sledila je vodena razprava, v kateri so si gostitelji in gostje izmenjali mnenja. Ob tem je direktor Posoškega razvojnega centra Simon Škvor opozoril, da gre pri projektu Vzpostavitev EKO regije BO JA za projektni oziroma delovni naslov. »Morda si kdo ob tem napačno predstavlja, da bomo mahali s palico in zahtevali, da boste od jutri naprej vsi ekološki. Niti pod razno! O tem nihče od nas ne govori. Za nas je najpomembnejša lokalno pridelana hrana, ki v našem okolju dosega visoko kvaliteto. Seveda pa so tu razne nianse dodane vrednosti in ekološka je zagotovo ena od teh.« Dejal je še, da PRC sledi napovedanim smernicam države, ki bo v prihodnje poskrbela za sistemsko financiranje regijsko usmerjenih identitet, h kateri pa lahko prispevamo vsi – tudi pridelovalci lokalne hrane –, in sicer v želji, da se ekonomija na več nivojih izboljša.
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji in hkrati član tolminskega občinskega sveta Klemen Šavli, je kot pobudnik srečanja opozoril na bojazen, ki vlada med kmeti, in sicer kot posledica preteklih slabih izkušenj. Dejal je, da se kmetje po eni strani bojijo usmeritev na višjih instancah, ki najprej prinesejo standarde, ti se čez čas spremenijo v nadstandarde, nato pa postanejo obveza, ki velikokrat prinaša nesmiselne in neživljenjske pogoje. Kot primer je navedel nove pogoje, ki jih prinaša Natura 2000. Svoje pomisleke in opažanja so v nadaljevanju predstavili še ostali. Ne glede na izražene pomisleke in določena razhajanja v načinu razmišljanja, pa so se ob koncu vsi skupaj strinjali, da je medsebojno povezovanje ključnih deležnikov nujno in smiselno.
»Eni ste prišli iz kmetij, drugi pa iz pisarn. Dejstvo je, da ima vsak svojo mero znanja in da nikoli ne bo vsak vsega znal, zato se moramo začeti poslušati in se med seboj dogovarjati ter sodelovati,« je poudaril tolminski župan in srečanje simbolično povzel s primerjavo, da je »EKO« kot češnja na torti. »Od takih češenj se sicer ne bomo najedli. Zato rabimo po eni strani torto, ki v tem primeru predstavlja lokalno pridelano hrano z geografskim poreklom naše doline. Rabimo pa tudi češnjo, če hočemo imeti celoto. In prav ta češnja lahko naredi razliko, ko bo treba pritegniti kupce. Tu ne gre za vprašanje ja ali ne. Tu gre za to ali bomo znali zadevo pravilno zapakirati oziroma prodati ali pa si bomo, kot se je v preteklosti že dogajalo, sami sebi spodrezali noge.«
Ob tem naj spomnimo, da se bodo z aprilom v sklopu omenjenega projekta začele v Tolminu izvajati tudi izkustvene delavnice na terenu. Več o tem pa si lahko preberete TUKAJ.
V aprilu bo Posoški razvojni center, vodilni partner LAS Dolina Soče, začel izvajati brezplačne aktivnosti, s pomočjo katerih se bodo prepletale zgodbe samooskrbe, pridobivalo in izmenjevalo znanja, iskalo pobude, ideje in oblikovalo projekte sodelovanja z namenom povezovanja širše (EKO) regije.
Aktivnosti se bodo pretežno izvajale na terenu, in sicer Na Logu v Tolminu, kjer je Občina Tolmin namenila 0,8 ha kmetijskega zemljišča za vzpostavitev skupnostnega učnega vrta.
Preverite in si izberite ponujene BREZPLAČNE aktivnosti, če menite, da vam je kakšna pisana na kožo.
Na parceli Na Logu bomo z aprilom začeli izvajati naslednje izkustvene delavnice:
Aktivnost 1: IZKUSTVENO UČENJE (po načelih naravne pridelave, na dvignjenih gredah in na temeljih novih znanj regenerativnega kmetovanja)
– Načrtovanje sonaravnega vrta z upoštevanjem naravnih dejavnikov na parceli. – Kako zadržati vodo v zemlji? Izdelava travnih muld in druge tehnike zadrževanja vode v zemlji. – Kako narediti rastlinsko gredo na pobočju? – Rastline prilagojene na sušo in njihova uporaba.
Aktivnost 2: SOUSTVARJANJE NOVE, ZELENE SKUPNOSTNE ZGODBE (za ponudnike lokalno pridelane hrane in izobraževalne organizacije)
Se že ukvarjate s sonaravno pridelavo in predelavo in bi se želeli s svojo zgodbo predstaviti na skupnostnem učnem vrtu?Ste institucija/organizacija, ki potrebuje učilnico v naravi (različne sonaravne vrtove, cvetoči travnik, zeliščne grede, terapevtski vrt ipd.)?
Se želite srečevati in povezovati z ljudmi, ki že ponujajo sonaravne pridelke/izdelke in z njimi razvijati nove zgodbe?
Povežimo se za nove navdihe in “aha momente” ter soustvarimo nove primere dobrih praks, ki jih bo pripovedoval naš skupen sonaraven učni vrt.
Aktivnost 3: SAMOOSKRBA ZA LASTNO GOSPODINJSTVO ali kot ZELENO DELOVNO MESTO Vse več je povpraševanja po naravno pridelani hrani, zato vabimo k sodelovanju vse, ki si želite pridelovati po naravni poti, vzpostaviti storitvene dejavnosti in se povezati v širši krog s tistimi, ki že živijo svoje zeleno delovno mesto. V ta namen bomo organizirali predavanja in delavnice ter predstavili možnosti življenja na naraven način s primeri dobrih praks. Zbirali bomo tudi vaše pobude za tovrstne preusmeritve ali pobude po najemu kmetijskih zemljišč.
Začnemo v aprilu.
Pri izvajanju aktivnosti bomo sodelovali tudi z ddr. Ano Vovk, ki že več kot deset let v Mednarodnem centru za samooskrbo Dole izvaja samooskrbne dejavnosti.
Za več informacij in vključitev v izbrane aktivnosti pokličite ali pišite na Posoški razvojni center: – telefon: 05/38-41-506 (Patricija Rejec), e-pošta: patricija.rejec@prc.si ali – telefon: 05/38-41-507 (Greta Černilogar), e-pošta: greta.cernilogar@prc.si
Projektna aktivnost se odvija v sklopu projekta sodelovanja “Vzpostavitev pogojev za EKO regijo BO JA”, ki ga vodi LAS Dolina Soče, sofinancirata pa ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).
S prihodom tehnološkega napredka se je kmetovanje korenito spremenilo. Kemični pristopi obdelave živil, podprti z uporabo kmetijskih strojev, so kmete po svetu navdušili do te mere, da je tako imenovano konvencionalno kmetijstvo malodane čez noč postalo najbolj razširjen model kmetijske proizvodnje na planetu. Zdelo se je, da sta produktivnost in ekonomska donosnost pri vzgoji poljščin in živinoreji z roko v roki nepremagljiva. A sčasoma so se začele kazati negativne posledice takšnega kmetovanja. Če je bila še pred dobrimi 20 leti eko miselnost le v glavah posameznikov, pa danes temu ni več tako. Želja po ponovnem dvigu kakovosti hrane se veča, a tudi trg se ne da. Kako torej naprej, so se spraševali udeleženci regionalnega foruma z naslovom »Ekološko kmetovanje v biosfernem območju Julijske Alpe kot temelj uspešnega gospodarjenja in oblikovanja ekoregije«.
Tega je zadnji dan v januarju v sodelovanju s Posoškim razvojnim centrom (PRC) in Kmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica organizirala Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije. Dogodek se je odvijal v prostorih Muzeja sirarstva v Kobaridu, beseda pa je, kot že rečeno, tekla o ekološkem kmetovanju, ki varovanje naravnih virov oziroma biotske raznovrstnosti povezuje s celovito uspešnim gospodarstvom za trajnostni razvoj Zgornjega Posočja.
Udeleženci so po pozdravnih nagovorih organizatorjev v prvem delu pregledali stanje in izzive ekološkega kmetijstva v Posočju, v drugem pa obravnavali pristope za razvoj ekološkega kmetovanja v okviru regionalnega sodelovanja (pristop EKO regije). Sledila je okrogla miza, kjer so se spraševali, kako naprej do EKO regije biosfernega območja Julijske Alpe (BO JA).
Kot je ob tem povedala naša sodelavka Greta Černilogar, vodja pilotnega projekta Vzpostavitev pogojev za EKO regijo BO JA, gre za enega »izmed ključnih strateških projektov, katerega smo se lotili z zavihanimi rokavi. Veliko priložnosti za razvijanje potencialov na področju ekološkega kmetovanja nam bo omogočilo novo programsko obdobje, zato je pomembno, da LAS Dolina Soče pod okriljem PRC prevzame vlogo povezovalca in spodbujevalca razvoja ekološkega kmetovanja skupaj z ostalimi deležniki na območju BO JA.«
Udeleženci so se strinjali, da je spodbujanje ekološkega kmetovanja in načina tovrstnega razmišljanja prek sodelovanja različnih akterjev nujno za prvo nastajajočo EKO regijo v slovenskem prostoru, katere nastanek tudi podpirajo.
Vodilni partner omenjenega projekta je lokalna akcijska skupina LAS Dolina Soče, ki deluje pod okriljem PRC. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.
Predstavnica Posoškega razvojnega centra Greta Černilogar se te dni mudi v glavnem mestu Estonije, kjer v družbi tamkajšnjih lokalnih akcijskih skupin (LAS) in treh slovenskih LAS aktivno sodeluje na konferenci, ki jo je na temo trajnostnega sodelovanja organizirala LAS, ki pokriva območje Arenduskode (Estonija).
Prvi del včerajšnje konference je bil namenjen predstavitvam sodelujočih LAS iz Estonije, Finske, Latvije, in Slovenije, pri čemer so se udeleženci osredotočili na predstavitev skupnih projektov LAS. V drugem delu so nato sledile tri delavnice na tri različne teme:
pametne vasi,
trajnostni turizem in
podjetništvo na podeželju.
V tem sklopu so prisotni iskali možnosti povezovanja, preverjali fokus v novem programskem obdobju in iskali možnosti za nadaljnje sodelovanje. Ob tem pa so nanizali tudi že nekaj konkretnih idej za nove projekte sodelovanja.
Kot je povedala Černilogarjeva, morajo vse evropske LAS do sredine letošnjega poletja pripraviti svoje strategije, katere naj bi bile potrjene do konca letošnjega leta. »To pomeni, da bi lahko skupne projekte začeli izvajati že v prihodnjem letu,« je še dodala in ob tem poudarila, da na ta način širimo svoje obzorje ter se hkrati drug od drugega marsikaj novega naučimo. »Na LAS Dolina Soče si že vrsto let prizadevamo za medsebojno sodelovanje tudi z drugimi LASi in tako bo ostalo tudi v prihodnje,« je še dejala.
Danes so si nato udeleženci konference ogledali še nekaj primerov dobrih praks, in sicer:
manjšo in uspešno destilarno gina ter vodke, kjer so svojo zgodbo nadgradili z muzejem, trgovino in degustacijskim delom;
muzej starih predmetov, kjer si lahko razstavljene predmete tudi izposodite za večje družinske dogodke, poroke, promocijske namene ipd;
turistično hišo na podeželju, kjer ponujajo izključno lokalno hrano, poleg tega pa organizirajo delavnice za otroke, ki jih izvajajo v hiški v naravi;
dom krajanov, katerega so nadgradili z zgodbo o vključevanju prostovoljcev v pripravo in organizacijo prireditev oziroma dogodkov, pa tudi pomoč in skrb za starejše.
