Ste že kdaj pokusili »ta suho juho«, ali pa skutni namaz na hrustkih polente in fižola? Morda čompovo polento ali poštokljo z radičem in čemažem z belim močenjem? Še ne? Mi smo to priložnost že izkoristili in jo tudi ponudili udeležencem ekskurzije na Bovškem, ki je potekala minuli teden. V sklopu dejavnosti projekta sodelovanja med LAS »Iz drobnice« so nas namreč obiskali predstavniki LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter člani Ovčerejskega društva Raduha.
Ti so si v družbi Petra Domevščka, vodje projekta iz Posoškega razvojnega centra, ogledali nekaj primerov dobrih praks, ekskurzijo pa zaključili v Trenti z ogledom tamkajšnjega muzeja v Domu Trenta. Goste je predvsem zanimalo delovanje ovčerejskih ekoloških kmetij, kjer se odvija tradicionalna mlečna proizvodnja ovčjega mleka, albuminske skute in Bovškega sira, ki je na evropskem nivoju zaščiten z označbo geografskega porekla. V Čezsoči so udeleženci ekskurzije najprej spoznali Urbana Škanderja, lastnika Ekološke kmetije Škander, v Soči pa nato še del ekipe iz Ekološke kmetije Jelinčič z očetom Ivanom Jelinčičem na čelu, ki je s svojimi značilnimi privihanimi brki pravcata maskota tukajšnje kmetije. Ker se poleg ekološkega kmetovanja pri Jelinčičevih ukvarjajo tudi s turizmom in so zato gostov vajeni, so jim v pokušino pripravili tudi nekaj tradicionalnih jedi. Poleg Bovškega sira so lahko pokušali še njihov zeliščni in mehki sir, suho ovčje meso in za Bovško značilne čompe s skuto.
Zbrana druščina si je v središču Bovca ogledala tudi rokodelski atelje Društva Od ovce do izdelka, v katerega so včlanjene domačinke, ki tu izdelujejo in prodajajo svoje rokodelske izdelke, narejene pretežno iz volne ter lesa. Te so gostom postregle s tradicionalno sladico bovškimi krafi – štruklji, polnjenimi s suhimi hruškami (tepkami). V Logu pod Mangartom so obiskali še kuharskega mojstra Tomaža Sovdata, s katerim je LAS Dolina Soče v preteklosti že večkrat sodelovala – med drugim pri pripravi različnih kuharskih delavnic in tudi pri nastanku knjižic receptov Jedi iz doline Soče in Jedi iz postrvi. Ta je gostom pripravil pokušino zgoraj omenjenih tradicionalnih jedi s pridihom sodobnosti. Za sladico pa jim je pripravil še sladoled s suhega sadja iz sirotke.
Dolino Soče so gostje zapustili pod vtisom okusov in številnih novih spoznanj. Ob tem so se strinjali, da se mlečna ovčerejska proizvodnja v veliko stvareh razlikuje od mesne proizvodnje, ki je značilna za njihove kraje.
Ekskurzija je, kot že rečeno uvodoma, sodila med dejavnosti projekta Iz drobnice, v katerega so poleg vodilnega partnerja LAS Dolina Soče združeni še partnerski LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline, LAS Loškega pogorja, LAS Dolenjske in Bele krajine ter LAS Regionalkooperation Unterkärnten iz južne Avstrije.
Kot lahko deloma razberemo že iz samega naslova, se projekt »Iz drobnice« navezuje prav na razvoj ovčereje. Zato ni čudno, da je pod njegovim okriljem projektni partner Lokalna akcijska skupina LAS loškega pogorja v sredo, 12. aprila, zainteresirano javnost povabil na predstavitev strategije razvoja drobnice škofjeloškega območja.
V Domu čebelarjev Brode v Škofji Loki je zbrane uvodoma pozdravil Gašper Kleč, direktor Razvojne agencije Sora. Sledila je predstavitev projekta sodelovanja LAS Iz drobnice, za katero je poskrbel vodja projekta Peter Domevšček iz Posoškega razvojnega centra. Direktor Krajinskega parka Kolpa Boris Grabrijan je v nadaljevanju spregovoril o izzivih kmetovanja v zavarovanem območju narave in o reji drobnice ter njeni predelavi v Krajinskem parku Kolpa. Bogdana Brilj, Kavč mama s. p., pa je kot zadnja predstavila še strategijo razvoja drobnice na Škofjeloškem. Sledila je pokušina izdelkov iz drobnice, nato pa še razprava o nadaljnjem sodelovanju na področju razvoja drobnice.
Ob tej priložnosti je Domevšček poudaril, da bodo dejavnosti, ki potekajo v sklopu projekta Iz drobnice, prispevale k posodobitvi ekoloških kmetij in razvoju novih proizvodov z zasledovanjem trajnostnih in ekoloških pristopov. »Zavedamo se, da je ovčereja tista primarna kmetijska panoga, ki ne skrbi samo za kakovostne proizvode, ki so premalo cenjeni in prepoznani, ampak je tudi panoga, ki pripomore k čiščenju nekakovostnih kmetijskih površin.« Drobnica je namreč, kot rad poudari, prva v boju z zaraščanjem krajine, a hkrati zadnja po uporabi izdelkov. »Medtem ko potrošniki veselo nakupujejo razne vrste mesa masovne proizvodnje v hipermarketih, se na pašnikih pase drobnica, brez krmil in drugih rastnih stimulansov. Ta drobnica najpogosteje ne konča na naših krožnikih, kar je z vidika samooskrbe, kratkih dobavnih verig ter kakovosti prehranjevanja slabo,« je zbrane še opozoril vodja projekta Peter Domevšček.
Sicer pa se projektne aktivnosti dotikajo prav vseh faz: od reje drobnice, do predelave in izdelave končnega izdelka. Glavni cilj, ki so si ga zadali projektni partnerji, pa se osredotoča na dvig prepoznavnosti izdelkov iz drobnice in tehnološki razvoj ovčerejskih kmetij za ustvarjanje kakovostnih proizvodov. »Na Bovškem bomo posodobili eno sirarno in nabavili hladilno prikolico za prevoz živil – mesa drobnice,« je zbranim na omenjenem dogodku pojasnil Domevšček. Dejal je še, da bodo pripravili tudi dokumentacijo za izgradnjo ceste od planine Golobar, iz drobnice razvijali nove produkte in jih ob pomoči kulinarično obarvanih dogodkov predstavili strokovni in širši javnosti. In ker jim osnovo prestavljajo jedi iz sirotke in skute, bodo izdelali tudi celostno podobo za Bovški sir, skuto, sirotko, jogurt in mleko.
“Po končanem projektu ne pričakujemo velikih sprememb, kljub temu pa bodo kmetje končno dobili pogoje za prevoz mesa po hladilnem režimu,” je še pojasnil vodja projekta in naštel še nekaj dejavnosti, ki se bodo izvajale na Bovškem. Na eni izmed kmetij bodo v sklopu projektnih aktivnosti začeli izdelovati sladoled iz kozjega mleka, skupaj s projektnimi partnerji pa bodo razvili tudi novo in pestro paleto jedi iz ovčje sirotke. Trudili se bodo, da se bo znanje o uporabi izdelkov iz drobnice prenašalo na vsakodnevne jedilnike, vmes pa se bodo spletle tudi vezi med potrošniki in ekološkimi rejci drobnice.
Na vprašanje, kako naprej, Domevšček odgovarja, da želijo v prihodnje čim več stranskih produktov, kot je denimo sirotka, umestiti v javno prehrano, saj gre za cenovno ugodna visokokakovostna živila. Poleg tega nameravajo hladilnico predelati v klavnico, kar pomeni, da bi se lahko zakol izvajal na terenu. Želja projektnih partnerjev pa je tudi ta, da se pridobi prenosni stroj za razrez slabe volne na manjše koščke. Poleg tega želijo vzpostaviti sistem varovanja travnikov in pašnikov prek nadzornih kamer. Seveda pa si bodo še naprej prizadevali za ureditev obstoječih in izgradnjo novih dostopnih cest na gorske pašnike in za vzpostavitev sistema paše brez ograje, kar je po mnenju Domevščka edina možnost v gorskem svetu.
V projektu Iz drobnice sodelujejo štiri lokalne akcijske skupine: LAS Dolina Soče, ki deluje pod okriljem Posoškega razvojnega centra (PRC) in je tudi vodilni partner projekta; LAS loškega pogorja, LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter LAS Dolenjske in Bele Krajine. Kot partnerji pa se v projekt vključujejo tudi ekološki rejci drobnice in lokalna društva. Kmetije predvsem z naložbami, društva in ostali partnerji pa z razvojni-promocijskimi programi.
Predstavitve projekta, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020, se je udeležila še ena naša sodelavka Meta Pajer, ki poleg Domevščka skrbi za nemoten potek projektnih aktivnosti.
Lokalna akcijska skupina LAS Dolina Soče obvešča svoje člane, da se 27. maja 2023 izteče štiriletni mandat članom, ki so bili izvoljeni v organe LAS Dolina Soče. Zato bomo v ponedeljek, 10. maja 2023,ob 17. urina seji skupščine volili nove predstavnike.
Pri sestavi novega upravnega odbora moramo upoštevati tudi določene točke Pogodbe o ustanovitvi lokalnega partnerstva LAS Dolina Soče, med drugim:
trajanje mandata (po novem 5 let),
možnost, da je lahko isti član ponovno izvoljen ali imenovan na obstoječe mesto,
uravnoteženo teritorialno zastopanost in spolno uravnoteženost članov (če je to le mogoče).
Član LAS lahko na volitvah kandidira sam, lahko pa predlaga drugega člana LAS za kandidata, in sicer tako, da izpolni obrazec »Predlogi za člane in članice organov LAS Dolina Soče«(Priloga 1).
Člane zato vabimo, da najkasneje do ponedeljka, 24. aprila 2023, predlagate svoje kandidate in nam njihove podatke posredujete na naslov Posoški razvojni center, Trg tigrovcev 1, 5220 Tolmin s pripisom »Ne odpiraj – kandidatura« ali elektronski naslov: las@prc.si.
Za sodelovanje se vam zahvaljujemo.
Priloge:
Navodila izvedbe volitev v organe LAS, sprejete na 17. korespondenčni seji upravnega odbora LAS (27. 3. 2023) | Priloga |
Prva iz serije celodnevnih brezplačnih izkustvenih delavnic Naučimo se živeti samooskrbno, bo potekala na dveh lokacijah pod mentorstvom ddr. Ane Vovk, ki že več kot deset let v Mednarodnem centru za samooskrbo Dole izvaja samooskrbne dejavnosti.
Datum: sobota, 15. april 2023 (v primeru slabega vremena bo delavnica izvedena v soboto, 22. aprila 2023) Ura: med 10. in 17. uro. Vsebina:
Poznavanje poti vode in naravnih sistemov za zadrževanje vode v zemlji.
– Tehnike zadrževanja vode v zemlji.
2. Izdelava rastlinskih gred s travnimi muldami, kot lastnega zalivalnega sistema (11:10–17:00 / Skupnostni učni vrt Na Logu, Tolmin)
Obvezne predhodne prijave in dodatne informacije: Posoški razvojni center (Patricija Rejec), telefon: 051 310 505, e-pošta: patricija.rejec@prc.si
Več o dejavnostih, ki se bodo odvijale v okviru programa Naučimo se živeti samooskrbno: TUKAJ.
………………………………………………………………………………………………….
Aktivnost je za udeležence brezplačna, saj se odvija v sklopu projekta sodelovanja Vzpostavitev pogojev za EKO regijo BO JA. Vodilni partner projekta je LAS Dolina Soče (Posoški razvojni center), sofinancirata pa ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. (EKSRP).
Včeraj je v prostorih Občne Tolminna povabilo župana Alena Červa potekal Posvet o vlogi kmetijstva v okviru vzpostavitve EKO regije, na katerega so bili povabljeni predstavniki javnih služb (Občine Tolmin, Posoškega razvojnega centra, Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica), kmetov, gospodarstva (Mlekarne Planika, Kmetijske zadruge Tolmin), Združenja ekoloških kmetov Severne Primorske ter druge zainteresirane javnosti.
»Tu smo predvsem zato, da se iskreno pogovorimo o idejah, predlogih ali pripombah in da nastavimo smer v razvoju za naprej, glede na to, da je vse skupaj še vedno v začetni oziroma celo pilotni fazi,« je zbrane uvodoma nagovoril tolminski župan in nato besedo predal vodji projekta Vzpostavitev EKO regije v biosfernem območju Julijske Alpe (BO JA)Greti Černilogar iz Posoškega razvojnega centra (PRC), ki je v prvem delu predstavila omenjeni pilotni projekt. Ta po mnenju župana sodi med primere dobrih praks, saj »povezuje okolje, gospodarstvo in tudi socialno področje«, zato ga je tudi umestil na dnevni red. Černilogarjeva je v svoji predstavitvi med drugim poudarila naklonjenost in napovedano prednostno obravnavo ekološkega kmetijstva s strani Evropske unije. »Povezovanje z ekološkimi kmeti je zato nujno, če bomo želeli v našo dolino in regijo pritegniti nepovratna evropska sredstva,« je še dodala.
Sledila je vodena razprava, v kateri so si gostitelji in gostje izmenjali mnenja. Ob tem je direktor Posoškega razvojnega centra Simon Škvor opozoril, da gre pri projektu Vzpostavitev EKO regije BO JA za projektni oziroma delovni naslov. »Morda si kdo ob tem napačno predstavlja, da bomo mahali s palico in zahtevali, da boste od jutri naprej vsi ekološki. Niti pod razno! O tem nihče od nas ne govori. Za nas je najpomembnejša lokalno pridelana hrana, ki v našem okolju dosega visoko kvaliteto. Seveda pa so tu razne nianse dodane vrednosti in ekološka je zagotovo ena od teh.« Dejal je še, da PRC sledi napovedanim smernicam države, ki bo v prihodnje poskrbela za sistemsko financiranje regijsko usmerjenih identitet, h kateri pa lahko prispevamo vsi – tudi pridelovalci lokalne hrane –, in sicer v želji, da se ekonomija na več nivojih izboljša.
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji in hkrati član tolminskega občinskega sveta Klemen Šavli, je kot pobudnik srečanja opozoril na bojazen, ki vlada med kmeti, in sicer kot posledica preteklih slabih izkušenj. Dejal je, da se kmetje po eni strani bojijo usmeritev na višjih instancah, ki najprej prinesejo standarde, ti se čez čas spremenijo v nadstandarde, nato pa postanejo obveza, ki velikokrat prinaša nesmiselne in neživljenjske pogoje. Kot primer je navedel nove pogoje, ki jih prinaša Natura 2000. Svoje pomisleke in opažanja so v nadaljevanju predstavili še ostali. Ne glede na izražene pomisleke in določena razhajanja v načinu razmišljanja, pa so se ob koncu vsi skupaj strinjali, da je medsebojno povezovanje ključnih deležnikov nujno in smiselno.
»Eni ste prišli iz kmetij, drugi pa iz pisarn. Dejstvo je, da ima vsak svojo mero znanja in da nikoli ne bo vsak vsega znal, zato se moramo začeti poslušati in se med seboj dogovarjati ter sodelovati,« je poudaril tolminski župan in srečanje simbolično povzel s primerjavo, da je »EKO« kot češnja na torti. »Od takih češenj se sicer ne bomo najedli. Zato rabimo po eni strani torto, ki v tem primeru predstavlja lokalno pridelano hrano z geografskim poreklom naše doline. Rabimo pa tudi češnjo, če hočemo imeti celoto. In prav ta češnja lahko naredi razliko, ko bo treba pritegniti kupce. Tu ne gre za vprašanje ja ali ne. Tu gre za to ali bomo znali zadevo pravilno zapakirati oziroma prodati ali pa si bomo, kot se je v preteklosti že dogajalo, sami sebi spodrezali noge.«
Ob tem naj spomnimo, da se bodo z aprilom v sklopu omenjenega projekta začele v Tolminu izvajati tudi izkustvene delavnice na terenu. Več o tem pa si lahko preberete TUKAJ.
V aprilu bo Posoški razvojni center, vodilni partner LAS Dolina Soče, začel izvajati brezplačne aktivnosti, s pomočjo katerih se bodo prepletale zgodbe samooskrbe, pridobivalo in izmenjevalo znanja, iskalo pobude, ideje in oblikovalo projekte sodelovanja z namenom povezovanja širše (EKO) regije.
Aktivnosti se bodo pretežno izvajale na terenu, in sicer Na Logu v Tolminu, kjer je Občina Tolmin namenila 0,8 ha kmetijskega zemljišča za vzpostavitev skupnostnega učnega vrta.
Preverite in si izberite ponujene BREZPLAČNE aktivnosti, če menite, da vam je kakšna pisana na kožo.
Na parceli Na Logu bomo z aprilom začeli izvajati naslednje izkustvene delavnice:
Aktivnost 1: IZKUSTVENO UČENJE (po načelih naravne pridelave, na dvignjenih gredah in na temeljih novih znanj regenerativnega kmetovanja)
– Načrtovanje sonaravnega vrta z upoštevanjem naravnih dejavnikov na parceli. – Kako zadržati vodo v zemlji? Izdelava travnih muld in druge tehnike zadrževanja vode v zemlji. – Kako narediti rastlinsko gredo na pobočju? – Rastline prilagojene na sušo in njihova uporaba.
Aktivnost 2: SOUSTVARJANJE NOVE, ZELENE SKUPNOSTNE ZGODBE (za ponudnike lokalno pridelane hrane in izobraževalne organizacije)
Se že ukvarjate s sonaravno pridelavo in predelavo in bi se želeli s svojo zgodbo predstaviti na skupnostnem učnem vrtu?Ste institucija/organizacija, ki potrebuje učilnico v naravi (različne sonaravne vrtove, cvetoči travnik, zeliščne grede, terapevtski vrt ipd.)?
Se želite srečevati in povezovati z ljudmi, ki že ponujajo sonaravne pridelke/izdelke in z njimi razvijati nove zgodbe?
Povežimo se za nove navdihe in “aha momente” ter soustvarimo nove primere dobrih praks, ki jih bo pripovedoval naš skupen sonaraven učni vrt.
Aktivnost 3: SAMOOSKRBA ZA LASTNO GOSPODINJSTVO ali kot ZELENO DELOVNO MESTO Vse več je povpraševanja po naravno pridelani hrani, zato vabimo k sodelovanju vse, ki si želite pridelovati po naravni poti, vzpostaviti storitvene dejavnosti in se povezati v širši krog s tistimi, ki že živijo svoje zeleno delovno mesto. V ta namen bomo organizirali predavanja in delavnice ter predstavili možnosti življenja na naraven način s primeri dobrih praks. Zbirali bomo tudi vaše pobude za tovrstne preusmeritve ali pobude po najemu kmetijskih zemljišč.
Začnemo v aprilu.
Pri izvajanju aktivnosti bomo sodelovali tudi z ddr. Ano Vovk, ki že več kot deset let v Mednarodnem centru za samooskrbo Dole izvaja samooskrbne dejavnosti.
Za več informacij in vključitev v izbrane aktivnosti pokličite ali pišite na Posoški razvojni center: – telefon: 05/38-41-506 (Patricija Rejec), e-pošta: patricija.rejec@prc.si ali – telefon: 05/38-41-507 (Greta Černilogar), e-pošta: greta.cernilogar@prc.si
Projektna aktivnost se odvija v sklopu projekta sodelovanja “Vzpostavitev pogojev za EKO regijo BO JA”, ki ga vodi LAS Dolina Soče, sofinancirata pa ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).
