V Kobaridu je 15. februarja na 11. seji Skupščine LAS 57 predstavnikov javnih institucij, podjetij, društev, zavodov, organizacij in posameznikov iz občin Bovec, Kanal ob Soči, Kobarid in Tolmin s podpisom pogodbe o ustanovitvi lokalnega partnerstvaformalno obeležilo delovanje Lokalne akcijske skupine LAS Dolina Soče tudi v novem programskem obdobju.
Predsednik LAS Dolina Soče Valter Mlekuž je uvodoma pozdravil vse člane in se jim zahvalil za udeležbo, saj so s tem izrazili namero po aktivnem sodelovanju tudi v novem programskem obdobju. Podpisniki pogodbe o ustanovitvi lokalnega partnerstva so predstavniki javnega sektorja (občine, javni zavodi), gospodarskega sektorja (podjetja, nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetijah) in zasebnega sektorja (društva, posamezniki). Na dan podpisa pogodbe je LAS Dolina Soče štel 73 članov. Ob tem pa je treba poudariti, da je članstvo odprtega značaja; novi člani s pristopno izjavo lahko kadarkoli naknadno pristopijo in postanejo družbeniki LAS.
Vodilni partner LAS ostaja tudi v novem programskem obdobju Posoški razvojni center, ki si bo še naprej prizadeval za spodbujanje celovitega in uravnoteženega razvoja podeželja. LAS Dolina Soče je doslej uspešno delovala in je poznana tudi kot primer dobre prakse v Sloveniji. Od leta 2007 je bilo za razvoj območja prek LAS odobrenih več kot 90 projektov, za katere se je namenilo 4,7 MIO EUR nepovratnih sredstev. Z lokalno akcijsko skupino vstopamo že v tretje programsko obdobje, zato si želimo še več sodelovanja in povezovanja na območju z jasno usmerjenimi cilji, da bomo lahko uspešno črpali nepovratna sredstva, ki so nam na voljo. Ponuja se nam veliko priložnosti za razvoj potencialov predvsem na področju povezovanja kmetijstva, turizma in naravovarstva.
Ob zaključku seje je direktor Posoškega razvojnega centra Simon Škvor pohvalil celotno ekipo LAS in nam vsem skupaj zaželel uspešno delo tudi v prihodnje. Posebno zahvalo je namenil občinam, ki podpirajo delovanje LAS Dolina Soče in si skupaj z lokalnim prebivalstvom prizadevajo za razvoj območja.
Če želite skupaj z nami učinkovito pristopiti k razvoju našega podeželja, potem je zdaj PRAVI TRENUTEK!
Spet je napočil čas, da se pripravimo na nove priložnosti in izkoristimo možnosti, ki nam jih v novem programskem obdobju ponuja EU za razvoj podeželja. A brez krovnega dokumenta, ki bo opredelil potrebne območja in začrtal prednostne naloge, ne bomo mogli uresničiti zastavljenih ciljev.
Zato je ekipa, ki na Posoškem razvojnem centru skrbi za delovanje lokalne akcijske skupine LAS Dolina Soče, že zavihala rokave in se lotila priprave Strategije lokalnega razvoja za lokalno akcijsko skupino LAS Dolina Soče za programsko obdobje 2021–2027.
Pri tem bomo tudi tokrat delovali po principu »od spodaj navzgor«, kar pomeni, da bo strategija nastala na podlagi potreb, ki izhajajo iz okolja. Te pa bomo skušali pridobiti tudi s pomočjo vaših želja, zamisli, poslovnih idej. Zakaj bi torej sploh sodelovali? V nadaljevanju vam ponujamo odgovore, možnosti, priložnosti …
Zakaj je dobro, da sodelujem? Ker bom s sodelovanjem na delavnici lahko izrazil svoje potrebe, zjasnil potencialno idejo in na ta način izboljšal kakovost življenja sebi ter drugim prebivalcem.
Na kakšen način lahko uresničim kakšno svojo konkretno idejo? Tako, da mi LAS Dolina Soče ponudi pomoč: – pri oblikovanju projektne ideje, – iskanju projektni partnerjev, – pri iskanju finančnih virov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega sklada za regionalni razvoj, – pri prijavi na javni poziv LAS.
Kako lahko sodelujem? Ta hip imam na voljo dve možnosti, in sicer:
MOŽNOST 1: Predstavim lastno projektno idejo
(Pomembno! Če že imate projektno idejo, ki jo želite s pomočjo sofinanciranih nepovratnih EU sredstev uresničiti v obdobju od 2024 do 2027, vas vabimo, da jo delite z nami. Pri tem uporabite e-obrazec PROJEKTNA IDEJA.)
MOŽNOST 2: Se udeležim tematskih delavnic
(Pomembno! Tematske delavnice so primerne za vse, ki še nimate izdelane projektne ideje, kljub temu pa se čutite poklicani, da pomagate pri razvoju okolja, v katerem živite, in na ta način izboljšujete kakovost življenja na podeželju.Na delavnicah se bomo osredotočili na vaše potrebe in potrebe okolja ter jih skušali umestiti v zastavljene prednostne naloge ter projektne aktivnosti, ki nam bodo služile kot izhodišče za pripravo strategije lokalnega razvoja in javnih pozivov LAS Dolina Soče, katere bomo objavili v letu 2024.)
Ta teden, ko del Slovenije (kamor sodijo tudi naši šolarji) počitnikuje, je kot naročen za opravljanje dejavnosti, za katere nam sicer v vsakodnevnem tempu rado primanjkuje časa – na primer kuhanj. Gre za pomembno, uporabno in praktično veščino, s pomočjo katere naši otroci in mladostniki spoznavajo različne sestavine, merske enote in okuse, rešujejo izzive ter zagate, hkrati pa razvijajo ustvarjalnost in različne sposobnosti: motorične, komunikacijske, organizacijske, vodstvene … Kuhanje pa lahko predstavlja tudi izvrsten način kakovostnega preživljanja časa z otroki.
Nova knjižica receptov Zato je zdaj ravno pravšnji čas, da vas seznanimo s knjižico receptov »Stare jedi v gornjem delu Baške grape«, ki jo je okviru projekta Lokalno – Urbano – Povezovalno (LUP) izdalo Kulturno tehnično turistično društvo Baška dediščina (KTT DBD). Omenjeno društvo je v knjižici pripravilo nabor starih jedi, ki so jih nekoč kuhali v zgornjem delu Baške grape, kjer društvo deluje. Ob tem so v prvem delu opisali, kako so se nekdaj na tamkajšnjih strmih pobočjih trudili za vsakdanji kruh, kaj so sadili in sejali, kaj so redili v hlevih in kokošnjakih, katere darove jim je dajala narava … »Gre za čas, ki razkriva samosvoj pretok tradicij, v katerih so se življenja še ravnala po letnih časih. In za čas, ki spominja na ljudi, ki so to dediščino ustvarjali,«so še zapisali v uvodu in dodali, da so vsebino knjižice sooblikovale graparske gospodinje in razni informatorji, uredila pa jo je njihova članica Olga Zgaga. Po besedah predsednice društva Alenke Zgaga so se člani društva »razveselili tudi sicer skromnih pisnih virov, ki so omogočili dopolnitev ponekod morda nekoliko pomanjkljivih sestavin in postopkov. To kaže, da nekatere jedi, ponavadi pod drugim imenom, kuhajo tudi v drugih slovenskih pokrajinah.«
Pa naj z vami ob tej priložnosti delimo kuharski nasvet iz omenjene knjižice, ki vabi k pripravi skutne juhe.
SKUTNA ŽUPA
Potrebujemo: • 1 l vode • 15 dkg močne, nasoljene skute • malo masla • jajce
Stopimo maslo, dolijemo vodo in vmešamo skuto, prevremo, še malo solimo. V tako dobljeno juho umešamo razžvrkljano jajce. postrežemo z drobnim posipom iz majarona.
(Gospodinje s Koritnice: Jedi na Goriškem, Knjiga 1, str. 91, Goriški muzej, 2003)
Projekt Lokalno – Urbano – Povezovalno, katerega vodilni partner je lokalna akcijska skupina LAS Dolina Soče, ki deluje pod okriljem Posoškega razvojnega centra, je poleg razvoja, trženja in rabi lokalnih pridelkov ter izdelkov, namenjen tudi spodbujanju in povezovanju različnih deležnikov pri proizvodnji lokalne hrane, obrti in tradicije.
Pri projektu sodelujejo: Občina Bovec, Občina Kanal ob Soči, Občina Kobarid, Občina Tolmin, Turistično društvo Most na Soči, Kulturno tehnično turistično društvo Baška dediščina in Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško.
Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
S prihodom tehnološkega napredka se je kmetovanje korenito spremenilo. Kemični pristopi obdelave živil, podprti z uporabo kmetijskih strojev, so kmete po svetu navdušili do te mere, da je tako imenovano konvencionalno kmetijstvo malodane čez noč postalo najbolj razširjen model kmetijske proizvodnje na planetu. Zdelo se je, da sta produktivnost in ekonomska donosnost pri vzgoji poljščin in živinoreji z roko v roki nepremagljiva. A sčasoma so se začele kazati negativne posledice takšnega kmetovanja. Če je bila še pred dobrimi 20 leti eko miselnost le v glavah posameznikov, pa danes temu ni več tako. Želja po ponovnem dvigu kakovosti hrane se veča, a tudi trg se ne da. Kako torej naprej, so se spraševali udeleženci regionalnega foruma z naslovom »Ekološko kmetovanje v biosfernem območju Julijske Alpe kot temelj uspešnega gospodarjenja in oblikovanja ekoregije«.
Tega je zadnji dan v januarju v sodelovanju s Posoškim razvojnim centrom (PRC) in Kmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica organizirala Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije. Dogodek se je odvijal v prostorih Muzeja sirarstva v Kobaridu, beseda pa je, kot že rečeno, tekla o ekološkem kmetovanju, ki varovanje naravnih virov oziroma biotske raznovrstnosti povezuje s celovito uspešnim gospodarstvom za trajnostni razvoj Zgornjega Posočja.
Udeleženci so po pozdravnih nagovorih organizatorjev v prvem delu pregledali stanje in izzive ekološkega kmetijstva v Posočju, v drugem pa obravnavali pristope za razvoj ekološkega kmetovanja v okviru regionalnega sodelovanja (pristop EKO regije). Sledila je okrogla miza, kjer so se spraševali, kako naprej do EKO regije biosfernega območja Julijske Alpe (BO JA).
Kot je ob tem povedala naša sodelavka Greta Černilogar, vodja pilotnega projekta Vzpostavitev pogojev za EKO regijo BO JA, gre za enega »izmed ključnih strateških projektov, katerega smo se lotili z zavihanimi rokavi. Veliko priložnosti za razvijanje potencialov na področju ekološkega kmetovanja nam bo omogočilo novo programsko obdobje, zato je pomembno, da LAS Dolina Soče pod okriljem PRC prevzame vlogo povezovalca in spodbujevalca razvoja ekološkega kmetovanja skupaj z ostalimi deležniki na območju BO JA.«
Udeleženci so se strinjali, da je spodbujanje ekološkega kmetovanja in načina tovrstnega razmišljanja prek sodelovanja različnih akterjev nujno za prvo nastajajočo EKO regijo v slovenskem prostoru, katere nastanek tudi podpirajo.
Vodilni partner omenjenega projekta je lokalna akcijska skupina LAS Dolina Soče, ki deluje pod okriljem PRC. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.
Danes smo smo se na Posoškem razvojnem centru, vodilnem partnerju LAS Dolina Soče, razveselili sporočila, ki nam ga je v imenu upravnega odbora društva posredovala Alenka Zgaga, predsednica Kulturno tehnično turističnega (KTT) Društva Baška dediščina (DBD).
Kot je zapisala, se je njihovo društvo v lanskem letu s tematsko potjo Na svoji zemlji prijavilo na razpis za pridobitev mednarodne nagrade za inovativnost, kakovost in odličnost v turizmu Jakob 2023. Tema 12. izbora za omenjeno nagrado »Tematske poti kot turistični proizvod« je bila namreč za KTT DBD, ki danes upravlja z omenjeno tematsko potjo, kot naročena. Kot se je izkazalo, je bila odločitev za kandidaturo pravilna, saj se je tematska pot, ki vodi in povezuje ljudi po Baški grapi, znašla med petimi finalisti.
Komisija za izbor nagrade v sestavi predsednika prof. dr. Janeza Bogataja in članov Jane Apih, Mateje Sušnik, Marka Lenarčiča in Jožeta Praha, ki je na Gospodarskem razstavišču zasedala 25. januarja, je pregledala in ocenila vseh 28 prijavljenih tematskih poti. Pri tem je, kot smo izvedeli, upoštevala predvsem inovativnost predlogov.
Najboljšim petim bodo diplome uradno podelili 15. februarja, ob 13. uri na slovesnem odprtju 33. sejma Alpe-Adria v dvorani Urška na Gospodarskem razstavišču.
Naj ob tem spomnimo, da je Tematska pot Na svoji zemlji, zaživela prav s pomočjo obilo dobre volje in prostovoljnega dela ter seveda ob pomoči nepovratnih LEADER sredstev v preteklem programskem obdobju (2007–2013). Zanje je Občina Tolmin v vlogi vodilnega partnerja v sodelovanju s projektnimi partnerji (DBD, Krajevno skupnostjo Grahovo ob Bači, Planinskim društvom Podbrdo in Tolminskim muzejem), kandidirala na javnem pozivu takratne lokalne akcijske skupine LAS za razvoj, ki je (tako kot sedaj LAS Dolina Soče) delovala pod okriljem Posoškega razvojnega centra.
Več o nagradi in prijavljenih projektih si lahko preberete TUKAJ.
Na pobudo Posoškega razvojnega centra, vodilnega partnerja LAS Dolina Soče, so predstavniki pobudnikov in krajevnih skupnosti, ki delujejo na Planoti, v sklopu prizadevanj za uresničitev Strategije pametne vasi Šentviška planota in nadaljnji razvoj območja obiskali LAS Za mesto in vas, kjer so si ogledali nekaj primerov dobrih praks:
Projekt MOBI (potujoča delavnica za otroke, mladino Zavoda 404),
Na pot so se odpravili predvsem zaradi projekta Krekovo središče, saj si tudi sami v sklopu ureditve večgeneracijskega centra na Pečinah želijo povečati socialno vključenost vseh prebivalcev v lokalno okolje, spodbuditi medgeneracijsko sodelovanje in zagotavljati kakovostno in aktivno staranje ter večjo vključenost starih, mladih, žensk in drugih ranljivih skupin. Tako so si v sklopu predstavitve Krekovega središča najprej ogledali zunanjo enoto Inštituta Antona Trstenjaka v Log-Dragomerju, nato pisarno Podaj roko in za konec še razvojno enoto Krekovo središče v Komendi.
Pobudniki upamo, da bi podobno središče v prihodnje zaživelo tudi na Tolminskem.
Foto: arhiv LAS Dolina Soče in LAS Za mesto in vas
