– Faronika, ribogojstvo in ribištvo d.o.o., – Ribogojnica LIBO d.o.o., – Zavod za ribištvo Slovenija: Ribogojstvo Soča Kobarid
Trajanje projekta:
1. 10. 2022–30. 8. 2023
Vrednost projekta:
6.974,79 EUR
Upravičeni stroški:
6.030,45 EUR
Zaprošen % sofinanciranja:
50 %
Odobrena vrednost sredstev:
5.125,71 EUR
Projekt je bil s strani Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja potrjen z Odločbo o pravici do sredstev št. 33153-25/2020/6 dne 29. 8. 2022.
VSEBINA
Projekt zagotavlja dodano vrednost na področju akvakulture ter uvaja novo embalažo za nakup svežih rib z namenom ponovne uporabe. Z embalažo za ponovno uporabo se bo razvilo nov način njene uporabe, saj se bo stalne stranke nagovarjalo k ponovni uporabe embalaže. V okviru promocijske kampanije se bo nagovarjalo potrošnike k pogostejšemu nakupu svežih rib v ribogojnicah na območju LAS Dolina Soče ter k zdravemu načinu prehranjevanja. Spodbujalo in promoviralo se bo uporabo rib v lokalni kulinariki (ta je klub dobrim pogojem še vedno na precej nizki ravni) in omogočalo nova povezovanja proizvajalcev z uporabniki – gostinci in lokalnimi prebivalci. Sem spadajo tudi promocijske aktivnosti in inovativni načini za spodbujanje prodaje v sklopu prireditev ter organiziranih dogodkov. Ribe se umeščajo v prehranski piramidi visoko in jih strokovna javnost priporoča kot “zdravo” hrano. Trendi v kulinariki so naklonjeni ribi in ribjim izdelkom. Kljub temu v Sloveniji pojemo zelo malo rib, predvsem sladkovodnih rib. Iz rezultatov anket ugotovimo, da pojemo 11 kg na prebivalca kar je zaskrbljujoče nizko. Ankete kažejo tudi to, da 12% odraslih nikoli ne uživa rib ter da je pri tistih, ki ribe uživajo občutno večji delež morskih kot sladkovodnih rib. Skrbi tudi podatek, da veliko večino rib povprečni potrošnik nakupi v velikih trgovskih centrih, kjerse zaradiprostega pretoka blaga v Slovenijo uvažajo velike količine rib katerim naša riba praktično ne more konkurirati. Glavni razlog projekta je, da se potrošnike ozavešča o kakovostnih razlikah pri ribah, o okusih in predstaviti prodajne točke, kjer se naše ribe lahko dobi. Gojene sladkovodnih rib iz lokalnega okolja ima v slovenski kulinariki dolgo tradicijo ter velik pomen. Veliki trgovinski sistemi na račun prostega pretoka blaga v Slovenijo uvažajo velike količine cenenih in manj kakovostnih rib, njihova konkurenčna prednost je zgolj nizka cena. Priložnost za ribogojce je tako v ozaveščanju potrošnikov o višji kakovosti njihovih izdelkov, ki mora pri odločitvi za nakup odtehtati nekoliko višjo prodajo ceno od konkurenčnih izdelkov na trgovskih policah.
AKTIVNOSTI
Vodenje in koordinacija operacije
Izvajanje delavnic muharjenja za vrtce in šole
Izvajanje delavnice za izdelavo muh
Izvedba vodenega ribolova
Socio-ekonomska študija: priprava koncepta in metodologije
Socio-ekonomska študija: zbiranje podatkov
CILJI
Dvigniti prepoznavnost lokalne sveže ribe
Potrošnikom predstaviti kakovost rib, gojenih v čisti in s kisikom bogati vodi (kakovost mora pri odločitvi za nakup odtehtati nekoliko višjo prodajo ceno od konkurenčnih izdelkov na trgovskih policah)
Vplivati na večje povpraševanje – dati priložnost tako proizvajalcu kot kupcu oz. potrošniku, da se vsak izkaže na svojem področju
Izvesti promocijsko kampanjo za širšo javnost – z namenom, da se ozavesti potrošnika o vključevanju lokalne ribe v jedilnike
Izobraziti lokalno prebivalstvo o pomenu rib v prehrani
Nabaviti embalažo za ponovno uporabo
REZULTATI
Izvedena promocijska kampanja “Naše ribe”
Nakup embalaže za ponovno uporabo (5,8 l 1 paleta in 10,3 l 1 paleta – pravokotnih veder)
SPLETNE POVEZAVE
Spletna stran Evropske komisije, namenjene ESPR | priponka |
Spletna stran Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo – ESPR | priponka |
Minuli konec tedna smo na Posoškem razvojnem centru – LAS Dolina Soče kulinarično obarvali z izkustveno delavnico na temo Zavestna ustvarjalnica žive kuhinje s hranljivimi, lokalnimi sestavinami. Ta je potekala v petek, 23. septembra, in v soboto, 24. septembra, v kobariški Zeleni (Pepčevi) hiši.
V uvodnem delu delavnice je vodja projekta Vzpostavitev pogojev za EKO regijo BO JAGreta Černilogar iz Posoškega razvojnega centra predstavila projektne dejavnosti in udeležence povabila k sodelovanju. “Ta projekt sodelovanja nas povezuje, dela ustvarjalne in nas polni z navdihi. Z njim postavljamo temelje za ekološko regijo, ki bo delovala na Biosfernem območju Julijske Alpe, zato ji tudi rečemo EKO regija BO JA,” je pojasnila vodja projekta.
Sledil je teoretični del, v katerem so udeleženci pod vodstvom Alexandre Pi Bachel: • spoznavali svoje notranje svetove; • odkrivali štiri stebre zavestnega jedca; • preverili, kakšni jedci so na običajen dan; • primerjali živo hrano z neživo; • se spraševali, zakaj ljudje varčujemo na hrani; • preverili lastno organiziranost; • spregovorili o pomembnosti izbire kakovostne hrane …
V praktičnem delu si je nato 16 navdušenih udeležencev razdelilo vloge in se lotilo priprave okusnih novih jedi. Te so pripravili iz izključno ekološko pridelanih sestavin. S skupnimi močmi so tako nastali krekerji, namaz iz maslenega fižola, aromatična juha iz leče in »Sašine trufle na hitro«.
Kot smo lahko razbrali iz anonimnih evalvacijskih listov, so bili udeleženci nad dvodnevno izkustveno delavnico naravnost navdušeni. Med drugim so ob koncu delavnice na svoje liste zapisali: • »Odlična organizacija in visok nivo strokovnosti – hvala za vse!« • »Zelo zadovoljni in si želimo še več delavnic na to temo.« • »Hvala za vso energijo in znanje.« • »Odlično vzdušje in pestra vsebina.« • »Super spodbuda za polno življenje.« • »Rada bi pohvalila izvajalko, progam, pripravo in organizacijo delavnice.«
Dvodnevna izkustvena delavnica je potekala v sklopu projekta sodelovanja Vzpostavitev pogojev za EKO regijo BO JA, katerega prijavitelj je LAS Dolina Soče (Posoški razvojni center). Ekološke sestavine je prispevala partnerica v projektu Viktorija Črv iz ekološke kmetije na Prapetnem Brdu. Sicer pa projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).
Danes v naši pisarni diši po svežih tiskovinah. Kako tudi ne, ko pa smo iz tiskarne prejeli 2.000 izvodov povsem sveže natisnjenih katalogov LESARJI DOLINE SOČE. Ti so nastali v okviru istoimenskega projekta, katerega vodilni partner je LAS Dolina Soče.
Katalog je izdala in založila Občina Kobarid, našemu Petru Domevščku iz Posoški razvojni center pa gre zahvala, da je k sodelovanju v projektu pritegnil tukajšnje lesarje, ki so predstavljeni tudi v katalogu:
Jermol d.o.o. iz Poljubinja,
Mizarstvo Leban & CO iz Poljubinja,
Mizarstvo Peter Koren s.p. iz Kobarida,
Mizarstvo Berginc, Edvin Berginc s.p. iz Koseča,
Mizarske storitve Benjamin Sabotič iz Žage,
Žaga Roman Kravanja s.p. iz Trente,
Mizarstvo Andrej Levpušček s.p. iz Tolminskega Loma,
Mizarstvo in kovinarstvo Rok Levpušček iz Čiginja,
Mizarstvo Aleš Seljak s.p. iz Modrejc,
Oblikovanje izdelkov Hinko Fortunat s.p. iz Modrejc,
Mizarstvo Tonc, Žan Drole s.p. iz Petrovega Brda,
Aleš Žnidarčič, unikatni oblikovalec iz Kanala,
Mizarske storitve Jurij Jug s.p. iz Volčanskih Rutov in
Žetlar, Marko Abram s.p. iz Hudajužne.
Več o projektu, v katerega je skupaj vključenih 6 projektnih partnerjev (Občina Bovec, Občina Kanal ob Soči, Občina Kobarid, Občina Tolmin, Tolminski muzej in vodilni partner LAS Dolina Soče (Posoški razvojni center), si lahko preberete na https://lasdolinasoce.si/lesarji-doline-soce/.
Foto: T. Š. F.
Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Včeraj smo na LAS Dolina Soče, ki svoje dejavnosti opravlja pod okriljem Posoškega razvojnega centra (PRC), gostili ddr. Ano Vovk, redno profesorico, raziskovalko in vodjo Mednarodnega centra za ekoremediacije na mariborski filozofski fakulteti ter vodjo Mednarodnega učnega centra za samooskrbo Dole pri Poljčanah.
V njeni družbi so se predstavniki PRC (vodja projekta EKO regija BO JAGreta Černilogar, Patricija Rejec in Peter Domevšček) najprej sestali z Janjo Bičič, vodjo oddelka za gospodarstvo, negospodarstvo in finance, ter Zoranom Štanta, občinskim urbanistom, sestanka pa se je poleg omenjenih predstavnikov Občine Tolmin udeležil tudi arhitekt iz Studia Manfreda Simon Kutin.
Po pregledu stanja že izdelane dokumentacije, ki je nastala v sklopu aktivnosti Vzpostavitev sonaravnega učnega vrta na Logu, katerega investitorica bo Občina Tolmin, je sledil ogled na terenu. Tu je Vovkova opravila tudi analizo profilov prsti in rodne kapacitete ter izpostavila še druge krajinske elemente, ki naj bi se jih upoštevalo pri načrtovanju vrtov.
Greta Černilogar je ob tej priložnosti pojasnila, da se je v sklopu projekta ponudila odlična priložnost, da se uredi zahodni rob mesta Tolmin. »Tega lahko v okviru skupnostnega sonaravnega učnega vrta napolnimo z izobraževalnimi vsebinami in urbano opremo, ki bo podlaga za promocijo, izvajanje samooskrbe, zbiranje občanov in aktivno izkoriščanje prostega časa,« je še dejala vodja projekta EKO regija BO JA.
V popoldanskem času se je delovna skupina Posoškega razvojnega centra z gostjo preselila v tolminsko knjižnico, kjer je za splošno zainteresirano javnost izvedla še izkustveno delavnico z naslovom Možnosti pridelovalnih sistemov za naravno vrtičkarstvo. Brezplačne delavnice se je udeležilo več kot 40 udeležencev.
Tudi namen drugega dela srečanja za širšo javnost je bil, da se zbrane opozori na pomembnost upoštevanja krajnskih elementov pri načrtovanju vrta, njive, sadovnjaka. »V prvem delu nam je Ana z izbranimi primeri nazorno prikazala, kako naj ‘beremo prostor’, da bomo lahko pretehtali, katere tehnike pridelovalnih sistemov in rastline je smiselno, da uporabimo in gojimo na naših površinah. Vrtnarili naj bi z naravo in ne, da jo popolnoma spremenimo, da bi tam gojili pridelke,« je po zaključku dejala naša sodelavka Patricija Rejec. Povedala je še, da je bil tudi popoldanski izkustveni del na terenu namenjen identifikaciji posameznih krajinskih elementov (osončenost, naklon, sposobnost zadrževanja vode v prsti itd.) in prikazu osnovne analize prsti in profilov. »Kot nam znajo povedati biodinamičarke, se vse začne v zdravi in kakovostni prsti,« je še spomnila Rejčeva.
Sicer pa so včerajšnje dejavnosti potekale v okviru projekta sodelovanja med lokalnimi akcijskimi skupinami LAS »Vzpostavitev pogojev za EKO regija BO JA«, katerega vodilni partner je LAS Dolina Soče.
Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
Občina Bovec vas v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Kal – koritnica vabi na drugi v sklop izobraževalnih delavnic, kjer se bo obravnavalo ribolov, kulinariko in vplive okolja na življenje rib. Gre za izvajanje dveh brezplačnih delavnic. Ti se bosta odvijali z namenom ozaveščanja javnosti v okviru projekta »Ribiška hiša – BREKA 2«, ki je bil izbran na javnem pozivu LAS Dolina Soče.
Naslov 1. DELAVNICE: Pomen ribolova in uporaba lokalnih ribjih vrst v kulinariki Datum: petek, 23. september 2022 Vsebina brezplačne delavnice: • Ribolov, njegov pomen, avtohtone ribje vrste, varstvene dobe, razmnoževanje … • Ekonomski učinki ribolova • Kulinarika
Naslov 2. DELAVNICE: Vplivi okolja na življenje rib in ribolov Datum: petek, 7. oktober 2022 Vsebina brezplačne delavnice: • Vpliv turističnih aktivnosti na ribolov in ribe • Zunanji vplivi na vodno okolje (visoke vode, poplave, črpanje gramoza)
Ura: med 19. in 20. uro Kraj: Kal – Koritnica (Ribiška hiša) Izvajalec: Tomo Sotenšek, član Ribiške družine Tolmin in direktor ribogojnice Faronika d.o.o.
Zaželeno je aktivno sodelovanje.
Dodatne informacije: Občina Bovec (Katja Mrakič) med 8. in 16. uro na telefon: 05/38-41-903 ali e-pošto: projektna.pisarna1@bovec.si
