Če ste na zgornje vprašanje odgovorili z »Jaaaaaa!«, potem je ta prispevek, kot naročen za vas. Odkar se nismo slišali, smo postali bogatejši za kar štiri na novo urejene tematske poti, s katerimi se je dopolnila turistična ponudba v dolini Soče in na Kanalskem. Gre za rezultat dela v sklopu projekta Tematske poti na območju LAS Dolina Soče, ki ga je z uspešno kandidaturo na javni poziv lokalne akcijske skupine LAS Dolina Soče v sodelovanju s partnerji dobil Javni zavod (JZ) za turizem Dolina Soče. Prva se nahaja na Bovškem in nam predstavlja Kaninske izvire ter slapove, s poudarkom na slapu Virje. Drugo najdemo na Kobariškem – tam nekje vmes pod Matajurjem in Kukom, tretjo na Tolminskem, natančneje v suhi dolini najbolj severozahodnega dela Banjške planote, zadnja pa nas vabi na Kanalsko in še dlje. Ste torej za to, da se na lep jesenski dan odpravimo na sprehod? No, pa pojdimo!

SLAP VIRJE

Kot že rečeno, nas prva pot popelje do slikovitega slapa Virje, ki ga najdemo tik pod izvirom potoka Glijun. Kot svetujejo prijavitelji projekta v novi zloženki, lahko do slapa pridemo po cesti iz Bovca, še očarljivejši pa je »sprehod po krožni poti (približno 2 uri), ki pelje skozi senčne gozdove in po zloženih terasah najnižjega dela kaninskega podnožja.« Ob tem so še zapisali, da se lahko med potjo »ves čas oziramo na kaninska pobočja in na slikovita navpična ostenja Skednjev na eni strani ali na vence gora na vseh drugih straneh.« Sicer pa si je ta 15-metrski slap menda vredno ogledati v vseh letnih časih, ne glede na njegov vodostaj. Urejena pot nas namreč v vsakem primeru pripelje do smaragdno zelenega tolmun pod njim. Priznam, da si sama še nisem vzela časa, da bi ga obiskala, a po tem, kar vidim v zloženki, mi Virje to jesen »ne uteče«.

LOM JE MOJ DOM – Del te poti sem si pred časom ogledala skupaj s sodelavko Meto Pajer, ki na LAS Dolina Soče skrbi za izvajanje projektov, sofinanciranih iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Zato lahko iz prve roke povem, da vam bo tudi ta izlet pisan na kožo ne glede na to, v kakšnem letnem času se odločite zanj. S 13 novimi informacijskimi tablami in dodatno ureditvijo posameznih točk vas 12 kilometrov dolga krožna pot Lom je moj dom popelje čez območje Loma – po stezicah, ki vodijo mimo travnikov, po gozdnih poteh in skozi tamkajšnje zaselke. Pohodniki lahko v dobrih štirih urah bolje spoznamo kulturno ter naravno dediščino, ki je v preteklosti zaznamovala območje, ki zaobjema vasice Kanalski Lom in Tolminski Lom ter Grudnico, kjer lahko v sirarni Tratar dobimo okusen sir – sploh če iščete tistega mladega za žar, potem ste zadeli v polno –, skuto in druge mlečne izdelke. Za ureditev poti so prizadevni člani Športno kulturno turističnega društva (ŠKTD) Lom skupaj porabili več kot tisoč prostovoljnih ur. Kot je ob odprtju povedal idejni oče poti Aljaž Bevk s Turistične kmetije Široko, kjer se pot začne in tudi konča, zapisov »o naši vasi ni bilo veliko in neprecenljivo je, kaj vse je Matjaž Žbogar našel in zbral za potrebe projekta. To bo ostalo tudi našim zanamcem in v tem vidim plačilo za naš trud. Upam, da bo s tem še kdo drug prepoznal potencial, ki ga imamo na tem območju in si začel kruh služiti tu in ne v dolini. Ta kruh ni lahek, je pa sladek,« je še dejal.

LIVŠKA ŠTORIJA – To, kar so v zadnjih letih na Livku soustvarili neutrudni posamezniki na čelu s predsednico Krajevne skupnosti Livek Katjo Roš, je res izjemna štorija, ki jo preprosto morate doživeti na lastni koži. Začne se v središču Livka, v nekdanji šoli, kjer nam najprej postrežejo z razstavo o legendarnih smučarskih podvigih, ki so dobesedno segala v sama Nebesa. Od tam nas štorija po starodavni poti povleče vse gor do sv. Petra – cerkvice iz 15. stoletja, kjer lahko na stenskih poslikavah občudujemo sakralno umetnost (gotsko in baročno). Sledi kratek vzpon na vrh morene soškega ledenika, kjer nas ob starem topolu čaka urejena razgledana točka. Po cesti za Matajur nato pridemo do Avse, kjer se lahko na Turistični kmetiji Jelenov breg pod Matajurjem okrepčamo in si ob domačih jedeh, ki jih v večini pridelajo na lastni kmetiji, naberemo novih moči. Sledi spust po nekdanjih utrjenih italijanskih položajih v Jevšček, kjer najdemo mini muzej na prostem – urejen Okop, na bližnji Brgoličevi domačiji pa spoznamo sobo, kjer je Erwin Rommel načrtoval preboj na Matajur. Ali mu ga je naslednji dan uspelo zavzeti? Na to vprašanje vam bo odgovoril lastnik omenjene muzejske sobe Stanislav Šekli ali njegov sin Boris Šekli. A Jevšček skriva še eno štorijo. S sodelavko Meto sva jo doživeli zavito v gosti dim črne kuhinje, ki pod slamnato streho stare kamnite hiše pripoveduje zgodbo o krivopetah in svoji zadnji prebivalki Pepi Nježni, ki ni klonila trendom sodobnega časa. Od tu se nato mimo studenca Podčelami, ki nikoli ne presahne in se steka v veliko obnovljeno dvojno korito, vrnemo nazaj na Livek, kjer si lahko v zaselku Golobi ogledamo še dve mejni znamenji – beneškega krilatega leva in habsburškega orla, ki sta vklesana v skalo nekoč označevala mejo med takratno Beneško republiko in Habsburško monarhijo.

POT TREH SVETIŠČ sicer ni nova, a je treba povedati, da so se tudi njene poti v sklopu projekta očistile, hkrati pa so bile zanje izdelane in postavljene nove usmerjevalne table, tako da se lahko na pot mirno odpravimo peš ali z gorskim kolesom. Gre za povezovalno tematsko pot, ki vodi do treh Marijinih svetišč. Na slovenski strani nas z obrobja Banjške planote pripelje na Sveto Goro, s Kanalskega Kolovrata pa pridemo na Marijino Celje. Tretje svetišče je na italijanski strani, in sicer na Stari Gori nad Čedadom (Castelmonte). Med potjo naletimo tudi na številna zgodovinska obeležja in pričevanja ter druge kulturne in etnološke posebnosti. Seveda ob tem ne manjka naravnih lepot s panoramskimi razgledišči v dolino reke Soče in Idrije, v goriško ravnino in Furlanijo ali pa na sever proti Julijskim Alpam

Vodilni partner JZ Turizem Dolina Soče je v sodelovanju z drugimi projektnimi partnerji (Občino Kanal ob Soči, Občino Kobarid, Občino Tolmin, Krajevno skupnostjo Livek, Planinskim društvom »Valentin Stanič« Kanal in ŠKTD Lom) poleg informacijskih tabel in količkov v želji, da se poenoti sistem opremljanja tematskih in pohodniških poti na območju LAS Dolina Soče, pripravil tudi priročnik za vzpostavitev, urejanje in vzdrževanje omenjenih poti. Poleg tega je na vstopni točki kobariške zgodovinske poti, kot smo o tem že poročali, postavil dehidracijsko WC-enoto, izdelal pa tudi zemljevide in izdal tri nove predstavitvene zgibanke.

Tatjana Šalej Faletič

Turistično društvo (TD) Most na Soči je v sodelovanju z Občino Tolmin, Zavodom za kulturo, šport in mladino Tolmin, Krajevno skupnostjo (KS) Most na Soči ter Turistično zvezo Gornjega Posočja letošnje poletje na Mostu na Soči obogatilo s 24 kulturno-zabavnimi in filmskimi dogodki. Od tega je bilo devet prireditvenih večerov sofinanciranih v okviru projekta Razvoj turizma na Mostu na Soči, ki ga je tolminska občina v vlogi vodilnega partnerja pridobila v sodelovanju z omenjenim društvom na javnem pozivu lokalne akcijske skupine LAS Dolina Soče, ki deluje pod okriljem Posoškega razvojnega centra.

»V sklopu druge faze projekta smo uspešno izpeljali dva, pilotno izvedena programa. Prvi, ki smo ga poimenovali Zvoki z jezera, je pričaral šest zanimivih glasbenih večerov, drugi, Oder jezero, pa je postregel s tremi gledališkimi predstavami,« je pojasnil Aljoša Križnič, predsednik TD Most na Soči. Predvidoma na pomlad prihodnje leto bodo organizirali še tretjo, sicer nekoliko manjšo pilotno prireditev, s katero bodo skušali popestriti dogajanje v kraju in k udeležbi pritegniti različne generacije.

Po besedah člana TD Most na Soči Rada Taljata, so se prireditve začele odvijati konec julija, takoj ko so pridobili ustrezno soglasje s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, in so trajale do konca avgusta. »Povprečno od 50 do 150 obiskovalcev je bilo navdušenih nad romantičnim prizoriščem ob Vodni hiši in pestrostjo ter kakovostjo izbranih izvajalcev. Seveda so poslušalce posebej pritegnili naši uveljavljeni glasbeniki: Zoran Predin, Neisha in Slavko Ivančič. Priložnost nastopa pa so med drugim dobili tudi domači izvajalci, med katerimi so s svojimi koncerti še posebej navdušili Jazz punt big band, Eclipse in Johnny Bravo. Velik potencial je pokazalo tudi izvedeno srečanje orkestrskih izvajalcev džeza, ki bi lahko postalo tradicionalno,« je prepričan Taljat. Ob tem je spomnil tudi na prispevek Kinogledališča Tolmin, ki jev ta namenpriskrbelo štiri zanimive in aktualne filme, medtem ko so z odrskimi predstavami občinstvo navdušile tudi amaterske gledališke skupine.

Po oceni organizatorja med obiskovalci niso bili zgolj domačini, ampak so dogodki pritegnili pozornost tudi mnogih turistov, ki so v tem času zapolnili vse nočitvene kapacitete v kraju in širši okolici. »Med drugim se je izkazalo, da bi bilo osrednje poletno dogajanje na Mostu na Soči in v Tolminu v prihodnje smiselno povezati v celoto in tako obiskovalcem omogočiti še več pestrosti. Mogoče bi veljalo razmisliti, da bi na prireditvenem prostoru postavili tudi rezervno pokrito prizorišče, ki bi prišlo v poštev v primeru slabega vremena,« je še razmišljal Rado Taljat.

In če se vrnemo nazaj k zgoraj omenjenemu projektu, naj povemo, da ta s svojimi pilotno izvedenimi kulturnimi programi ni prispeval zgolj k popestritvi poletnega dogajanja. S projektnim denarjem so prijavitelji poskrbeli za novo celostno grafično podobo, nabavili promocijski material, izdelali strategijo turističnega razvoja na Mostu na Soči ter vzpostavili novo spletno stran TD Most na Soči. Poleg naštetega so nabavili tudi prireditveno opremo: prireditveni šotor, prikolico, stojnice, ozvočenje, projektor, prenosni računalnik itd.

Za izvedbo projekta so bili, kot je dejal predsednik TD Most na Soči, najbolj zaslužni člani. Pri tem je še posebej izpostavil Gašperja Jesenška, ki je izpeljal celotno prijavo na projekt in koordinacijo ter Jerneja Vouka za pomoč pri izvedbi in organizaciji pilotnih prireditev. »Nepogrešljivi členi pa so bili tudi vodja oddelka za gospodarstvo na Občini TolminJanja Bičič, predstavnica LAS Dolina Soče Sandra Kemperle iz Posoškega razvojnega centra ter ekipa KS Most na Soči z Matejem Loncnerjem na čelu. Za izvedbo delavnic gre po njegovih besedah zahvala Davidu Štulcu Zorniku, za izdelavo strategije Razvoja turizma na Mostu na Soči pa Barbari Jesenšek Podpečan. »Velikokrat so strategije dokumenti, ki predstavljajo le mrtve črke na papirju. Mi pa smo strategijo zastavili tako, da je to živ dokument, ki se bo vsako leto evalviral, se pravi dopolnjeval in spreminjal glede na potrebe, ki se bodo takrat pokazale kot smiselne in uresničljive. Vanjo smo prek delavnic vključili vse generacije ljudi, ravno tako pa tudi društva, podjetnike, skratka vse deležnike, ki živijo ali se ukvarjajo s turizmom na Mostu na Soči in okolici,« je še povedal Aljoša Križnič.

Čeprav takšni in podobni projekti terjajo veliko angažiranja in energije posameznikov, pa na koncu vedno odtehta zadovoljstvo ob uspešno opravljenem delu. Verjamem, da se bo ta mera še pomnožila, ko bodo prijavitelji ob zaključku projekta prejeli obljubljeni prispevek nepovratnih sredstev v vrednosti okoli 58.500 evrov, ki jih bosta za uspešno izveden projekt prispevali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Tatjana Šalej Faletič