Primer dobre kmetijske prakse avstrijskih partnerjev v projektu »Iz drobnice«

V okviru projekta “Iz drobnice”, katerega vodilni partner je LAS Dolina Soče (Posoški razvojni center) smo slovenski projektni partnerji sredi oktobra obiskali avstrijske partnerje. Ti so na Ekološki kmetiji Luschnig pripravili posvet o ekološkem kmetijstvu in reji drobnice, namenjen primerjavi kmetijskih politik, izmenjavi dobrih kmetijskih praks in pregledu težav ter priložnosti, s katerimi se soočajo ekološki rejci. K sodelovanju smo povabili rejce drobnice, predstavnike ovčerejskih društev in ekoloških društev in kmetijske svetovalce z obeh strani meja.

Iz govedoreje so se preusmerili v kozjerejo in vzrejo piščancev pitancev
Ekološka kmetija Luschnig, ki se nahaja v ozkem delu grape nedaleč od Železne kaplje, nas je prijetno presenetila. Med drugim jo sestavljata dva hleva večjih dimenzij, ki sta z izborom arhitekture in materialov neopazno umeščena v ozko sotesko. Sprejela sta nas Anja Luschnig in njen partner Stefan Miklau, ki na majhni kmetiji (le 10 ha) delata pogumne trajnostne korake k ekonomski neodvisnosti.
Družinska kmetija Luschnig je se iz prvotno govedorejske kmetije preusmerila v kozjerejo in vzrejo piščancev pitancev. Leta 2005 sta se lastnika, Anjina starša Franz Luschnig in njegova žena Christine Luschnig, začela ukvarjati s prosto rejo kokoši nesnic. Deset let kasneje je kmetijo prevzela Anja in se preusmerila v ekološko kmetovanje. S Stefanom sta začela razmišljati o tem, kako bi lahko malo kmetijsko podjetje vodili kot podjetje za polni delovni čas. Porodila se jima je zamisel, da bi se specializirali za rejo koz molznic in predelavo lastnih izdelkov. In tako je tudi še danes.

Ustvarili lastno blagovno znamko »Biohof Luschnig
Po toplem sprejemu na kmetiji smo s pomočjo prevajalca začeli z ogledom in strokovnim posvetom – prenosom dobrih praks. Anja nas je najprej seznanila z novim leta 2016 zgrajenim kozjim hlevom za 60 koz. Trenutno pri njih molzejo 30 koz in iz njihovega mleka razvijajo različne mlečne proizvode.
Kozje mleko ni samo tržna niša, ampak je že tisočletja prepoznano kot najkakovostnejše mleko za ljudsko prehrano. Po kemijski sestavi je najbližje materinemu mleku in bogato z nenasičenimi maščobnimi kislinami ter vitamini, zato naj bi imelo izjemno pozitivne učinke na zdravje. Zaradi njegove sestave je lažje prebavljivo kot kravje mleko. Kljub znanim dejstvom o kakovosti kozjega mleka in izdelkov na kmetiji velik poudarek ter veliko truda vlagajo v ozaveščanje kupcev in tudi zato so njihovi izdelki na trgu dobro sprejeti.
Izdelujejo tudi pestro paleto mehkih do svežih poltrdih sirov, pri čemer veliko eksperimentirajo z dodajanjem zelišč in zelenjave, kar dodatno obogati sirno paleto. Prepoznavnost gradijo na lastni blagovni znamki »Biohof Luschnig«, ki jo tudi dizajnersko razvijajo v lastni režiji. Svojih izdelkov ne tržijo na domu, ampak jih dostavljajo v manjše okoliške trgovine. Ob tem je Anja poudarila tudi pozitivno zgodbo in zgledno sodelovanje z večjim trgovcem, ki ima distribucijski center v Železni Kapli.

Talno gretje za piščance pitance prineslo veliko plusov
Ker pa sama kozjereja ni dovolj za vzdržno ekonomiko kmetije, so se pri Luschikovih odločili, da prenehajo z rejo kokoši nesnic (240 kokoši) in izgradijo halo za rejo ekoloških piščancev za meso. Zgradili so zelo kakovostno, sodobno in tehnološko dovršeno halo s talnim gretjem, prezračevalnim sistemom, računalniško vodeno tehnologijo nadzora in doziranja briketov ter vode za kapaciteto 9.600 piščancev na saržo. Na leto imajo pet šarž, kar pomeni, da vzredijo 48.000 piščancev letno. In prav to prinaša kmetiji velik donos. Hala je zgrajena tako, da omogoča ekološko rejo, kjer so pravila »igre« strogo so določena – predvsem na dobrobit živali.
S talnim gretjem so dvignili kakovost reje za več stopenj, saj s tem ukrepom sproti posušijo piščančje iztrebke. Zaradi tega se močno zmanjša vonj, močno se zmanjšajo tudi možnosti bolezni in okužb pri piščancih, hkrati pa se jim olajša še čiščenje. Na ta način dobijo tudi kakovostno ekološko gnojilo, ki ga oddajo drugi poljedelsko usmerjeni ekološki kmetiji, v zameno za žita.

Razlike v kmetijski politiki
Pri obravnavanju kmetijske politike smo se dotaknili težav, s katerimi se soočajo ekološki kmetje. Lahko rečemo, da so na obeh straneh ekološki standardi primerljivi. Nekoliko se razlikujemo le pri kmetijskih ukrepih, kar pa je povezano s prioritetami, ki jih posamezne države v EU zasledujejo. Npr. naložbe v kmetijstvo so v Avstriji do 35-odstotne in pri nas do 50-odstotne, pri posameznem ukrepu lahko celo več.
Ugotovili smo še, da Avstrijci bolje plačujejo avtohtone pasme (npr. 50 evrov/ovco ), medtem ko naši kmetje zanjo prejmejo okoli 20 evrov. Strinjali smo se, da so v ekološkem kmetijstvu težave pri pridobivanju genskega materiala tako v živalski kot rastlinski proizvodnji. Odporen genski material se z intenziteto proizvodnje pospešeno izgublja. Prenos iz klasične v ekološko je v določenih primerih preveč zbirokratiziran in zavira razvoj ekoloških kmetij.
Govorili smo tudi o težavah in škodi, ki jo povzročajo divje živali in zveri, kar zavira razvoj tako prostih rej kot nezavarovanega poljedelstva, sadjarstva … kar so osnovni pogoji za ekološko kmetijstvo. To daje še dodatni impulz za industrializacijo kmetijstva.

Zaključna misel
Zaključna misel gre zato nehote v smer, da si po eni strani vsi želimo uživati kakovostno, domačo hrano, po drugi strani pa nikogar ne zanima, na kak način priti do nje in kaj se za to od nas in okolja terja. Kadar gre za naše lastne interese (gradnjo stanovanj, rekreacijskih površin, cest …) zbetoniramo ali asfaltiramo celo najboljše kmetijske površine.

Peter Domevšček, vodja projekta Iz drobnice

Foto: Meta Pajer in Peter Domevšček

Ogled dobre prakse s posvetom je potekal v okviru projekta »Iz drobnice«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Partnerji v projektu so: LAS Dolenjska in Bela krajina, LAS Doline Soče, LAS Loško pogorje, LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline in LAG Regional cooperation of lower Carinthia Avstrija.