Po tem, ko se je članom organov LAS Dolina Soče iztekel štiriletni mandat, je tukajšnja lokalna akcijska skupina (LAS) 21. maja na volilni seji izvedla volitve za novega predsednika, podpredsednika, člane Upravnega in Nadzornega odbora.
Kdo so torej novo izvoljeni člani, ki si bodo prizadevali za uspešno delovanje LAS, uspešno črpanje razpoložljivih sredstev in hkrati že začeli tlakovati pot za novo programsko obdobje, ki bo trajalo od 2021 do 2027?
Na čelu LAS Dolina Soče sta od 27. maja dalje kar dva Valterja. PREDSEDNIK Valter Mlekuž je zamenjal dosedanjega vodilnega Uroša Brežana, medtem ko je njegova »desna roka« oziroma PODPREDSEDNIK že drugi mandat zapored postal mag. Valter Reščič.
UPRAVNI ODBOR
Upravni odbor, ki predstavlja organ odločanja in upravljanja ter je hkrati najvišji izvršilni organ LAS, tudi v novem mandatnem obdobju šteje sedem članov iz javnega sektorja, pet članov, ki zastopajo zasebni sektor, in prav tako pet članov, predstavnikov ekonomskega sektorja. V upravni odbor sta vključena tudi dva predstavnika sladkovodne akvakulture.
I. Javni sektor
1. Občina Bovec (Valter Mlekuž, predsednik) 2. Občina Kanal ob Soči (pooblaščenka Nika Testen) 3. Javni zavod Triglavski narodni park (pooblaščenec Davorin Koren) 4. Turizem Dolina Soče (pooblaščenka Mateja Leban) 5. Tolminski muzej (zastopnica mag. Damjana Fortunat Černilogar) 6. Varstveno delavni center Tolmin (zastopnica dr. Sandra Medveš Berginc) 7. Zavod za ribištvo Slovenije, Ribogojstvo Soča Kobarid (pooblaščenec Blaž Zidarič)
II. Zasebni sektor
1. fizična oseba (zastopnica Alenka Zgaga) 2. fizična oseba (zastopnica Barbara Podpečan Jesenšek) 3. Turistična zveza Gornjega Posočja (zastopnik Aljoša Križnič) 4. Združenje ekoloških kmetov Severne Primorske (zastopnica Marija Bončina) 5. Ustanova »Fundacija Poti miru v Posočju« (zastopnica Maša Klavora)
Nadzorni odbor, ki je zadolžen za nadzor nad zakonitostjo, pravilnostjo in transparentnostjo poslovanja organov LAS, šteje tri člane: po enega iz vsakega sektorja in nadomestnega člana. Po novem bodo Nadzorni odbor sestavljali:
1. Javni sektor: Občina Kobarid (zastopnik Tomaž Skočir) 2. Ekonomski sektor: RIBOGOJNICA LIBO d.o.o. (zastopnica Suzana Jan) 3. Zasebni sektor Društvo baška dediščina (Veri Krajnik)
Člani pa so izvolili tudi nadomestnega člana Nadzornega odbora, ki ga bo v vlogi Zavoda za gozdove Slovenije – OE Tolmin, ki sodi v javni sektor, zastopal pooblaščenec Edo Kozorog.
Italija (Apulia) – Društvo za razvoj slovenskega podeželja (DRSP) je v sodelovanju z Mrežo za podeželje (MKGP) 42 udeležencem med 22. in 26. oktobrom omogočilo udeležbo na strokovni ekskurziji. Ta je potekala na južnem delu pete italijanskega škornja, in sicer v provinci Lecce. Gre za območje, ki ga pokriva Lokalna akcijska skupina (LAS) Capo Santa Maria di Leuca. Predstavniki sedemnajstih slovenskih LAS, pa tudi drugih institucij ter organizacij, ki delujejo na področju razvoja podeželja, smo spoznali tamkajšnje projekte in model spodbujanja celostnega urejanja vasi.
Prvi dan smo se odpravili na sedež omenjene LAS, ki od leta 1992 deluje v mestu Tricase, program LEADER pa izvaja že četrto zaporedno programsko obdobje. Tukajšnje razvojne projekte so nam predstavili predstavniki LAS Capo Santa Maria di Leuca: predsednik rag. Rinaldo Rizzo, direktor dr. Giosuè Olla Atzeni in vodja Antonazzo Marurizio. S projekti, kot so: • razpršeni hotel, • model celostnega urejanja vasi, • natečaj za najlepšo vas, • kmečki in religiozni turizem ter • kulturne in socialne dejavnosti, so po njihovih besedah spodbujali razvoj območja, ki je nekoliko bolj oddaljeno od same obale. Na ta način so razširili ponudbo, podaljšali turistično sezono in zagotovili homogenejši razvoj območja.
V popoldanskem času je v istem kraju sledil ogled keramične delavnice Arte Ceramica Branca, nato pa smo se odpravili v Specchio, kjer smo si pri obrtniku Adolfu Cazzatu ogledali tradicionalno izdelavo pletenih izdelkov iz kokosove vrvi (filtre, košare, predpražnike …), ki tu poteka že od leta 1890. Dan smo zaključili ob obmorskem mestecu Torre San Giovanni pri Emanuelu De Gaetaniju, in sicer z ogledom proizvodnje ter pokušino priznanih likerjev blagovne znamke Essentiae.
Drugi dan je sledil ogled štirih turističnih kmetij: • Gianferrante Agritourism Farm v Ugentu, • Terra di Leuca Farmhouse v Ruggianu di Salve, • Serine Farmhouse v Castrignanu del Capo in • Sante Le Muse Tourist Farm v mestu Salve. Popoldanski čas pa je bil rezerviran za predstavitev Programa razvoja podeželja v Italiji ter razdelitev območij. Več o tem nam je povedal predstavnik Sveta za kmetijske raziskave in agrarno ekonomiko Giuseppe Gargano, medtem ko je dr. agr. Cosimo R. Sallustio, iz Oddelka za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje na tamkajšnjem kmetijskem ministrstvu, predstavil regionalni program razvoja podeželja v novem programskem obdobju na območju Puglie, pri čemer se je osredotočil na Ukrep 19, ki govori o podpori za lokalni LEADER razvoj. V imenu slovenskih predstavnikov je gostitelje pozdravil podpredsednik DRSP Goran Šoster in jim pojasnil našo nacionalno vladno strukturo na področju razvoja podeželja in slovenski način razdelitve območij za izvajanje ukrepa LEADER. Ob tej priložnosti se je tudi on dotakni izvajanja Ukrepa 19 pri nas in predstavil ključne projekte.
Naslednji dan smo se udeleženci ekskurzije sprehodili po starodavnih naseljih, med katerimi še posebej izstopata Specchia in Presicce, ki je od leta 2013 tudi del združenja najlepših italijanskih vasi. Sledil je obisk Alessana, kjer smo si ogledali turistično informacijski center, migracijski laboratorij in obnovljene apartmaje, ki so vključeni v mrežo razpršenih hotelov ter so bili sofinancirani iz sredstev LEADER. Zadnji dan smo v Ugentu obiskali še leta 2009 obnovljen arheološki muzej. Tu so na ogled modeli starodavnega mesta, srednjeveško lončarsko posodje, grobne najdbe in kamnita grobnica bojevnika. V središču pozornosti pa je tudi kopija bronastega kipa Zeusa, ki velja za mojstrovino iz časa Velike Grčije*.
Italijanski predstavniki so v sklopu ekskurzije izrazili tudi željo po sodelovanju – predvsem na področju turizma in kulture. Med drugim so spomnili na možnosti, ki jih za skupne projekte ponujata tako program Interreg VA Italija – Slovenija kot program ADRION. Z namenom priprave skupnih projektov sodelovanja so predlagali bilateralna srečanja, ki so se, kot so zatrdili gostitelji, pri njihovi pripravi projektov s francoskimi LASi dobro obnesla.
Opomba: * Velika Grčija (latinsko »Magna Graeciea«) – ime regije v antični južni Italiji in Siciliji, ki so ju od 8. st. pr. n. št. kolonizirali grški naseljenci. (vir: Wikipedia)
Latvija – Latvijske lokalne akcijske skupine (LAS) so med 14. septembra organizirale tridnevno mednarodno srečanje LAS.Z ogledi primerov dobrih praks okrepljenega srečanja sta se udeležila tudi Greta Černilogar iz Posoškega razvojnega centra, vodilnega partnerja LAS Dolina Soče, in Davorin Koren, predstavnik Javnega zavoda Triglavski narodni park.
Srečanje je v največji meri potekalo v najstarejšem in največjem nacionalnem parku Gauja, ki slovi po rdečkasto-rumenih peščenih kamninah, ki so nastale pred 370 milijoni let.
PREDSTAVITEV KULINARIKE V ZAŠČITENEM OBMOČJU Laura Skrodele, iz Siguldas Attīstībasaģentūra un GNP Tūrisma biedrības pārstāve, je spregovorila o marketinškem orodju za razvoj trajnostnega turizma v zaščitenih območjih.
OGLED KAMPA APALKANS Kamp, ki leži v zaščitenem območju Gauja, je bil na račun gradnje iz naravnih materialov sofinanciran s strani programa LEADER.
OGLED KAMPA APALKANS V času ogleda je bil v gradnji še en objekt, v katerem bo predvidoma restavracija, kjer bodo ponujali jedi iz lokalno pridelanih živil.
OGLED VASI LIGATNE Tudi ta se nahaja v nacionalnem parku Gauja in je bila prav tako sofinancirana s strani programa LEADER. Prav v tej vasi so pred 200 leti izdelovali papir.
OGLED VASI LIGATNE Čeprav papirnica že dolgo ne obratuje več, tukajšnji prebivalci kljub temu še vedno obujajo ta zgodovinski duh, in sicer predvsem s pomočjo različnih MEDGENERACIJSKIH DELAVNIC, KJER PRIKAZUJEJO IZDELAVO PAPIRJA NA STAR NAČIN. Vas Ligatne pa je poznana tudi po rdečkasto-rumenih peščenih kamninah, v katere so ljudje izdolbli JAME ZA SHRANJEVANJE ŽIVIL. Vas Ligatne pa je poznana tudi po rdečkasto-rumenih peščenih kamninah, v katere so ljudje izdolbli JAME ZA SHRANJEVANJE ŽIVIL.DANES JAME V GLAVNEM SLUŽIJO TURISTIČNEMU NAMENU, saj v njih lokalni ponudniki prodajajo svoje izdelke in pridelke.
TRŽNICA LOKALNIH IZDELKOV IN PRIDELKOV pred vhodom v jame.OGLED TRŽNICE V VASI STRAUPE. Ta je zanimiva predvsem zato, ker deluje na podeželju. Po navadi lokalni izdelovalci in pridelovalci svoje izdelke in pridelke prodajajo meščanom, v tem primeru pa jih dvakrat na mesec ponudijo tudi prebivalcem podeželja.Ogled primera dobrih praks: TRŽNICA V VASI STRAUPE – “TRAUPE FARMERS’ MARKET”
Kot so pojasnili organizatorji srečanja, DELUJE TRŽNICA PO PRINCIPU »SLOOW FOOD MARKETA«, dovoljenje za prodajo izdelkov, pridelkov in hrane pa lahko pridobijo izključno tisti ponudniki, ki v svoje izdelke in pridelke vključujejo izključno lokalne sestavine in s tem dvigujejo dodano vrednost.
Dvodnevni Festival slovenskih LAS, ki se v enem od večjih slovenskih mest odvija na vsaki dve leti, poteka predvsem z namenom mreženja sodelujočih LAS, iskanja možnosti projektnega in tudi siceršnjega sodelovanja ter promocije.
Letos se je tako 7. in 8. septembra več kot sto udeležencev iz 8. evropskih držav srečalo na območju Kamnika, kjer v osrčju slovenskega ozemlja deluje LAS Srce Slovenija. V sklopu srečanja, sestavljenega iz strokovnega posveta in festivalskega dela, so si lahko udeleženci, med katerimi sta bili tudi predstavnici LAS Dolina Soče, ogledali nekaj tamkajšnjih primerov dobrih praks (urejeno degustacijsko klet na Ekološki kmetiji Matevžuc, urejeno vstopno postajo za nihalko na Veliko planino, predstavitev uspešno oživljene ljubezenske zgodbe o staranem siru Trniču, ki so ga lahko udeleženci izdelali sami pod mentorstvom predstavnice Kmetije Gabrš).
UTRINKI IZ LETOŠNJEGA FESTIVALA SLOVENSKIH LAS, katerega rdeča nit je bila vrednotenje strategij lokalnega razvoja LAS. (Foto: Meta Pajer)
Osrednja tema letošnjega strokovnega posveta se je navezovala na Vrednotenje Strategij lokalnega razvoja LAS. Kot lahko razberemo iz Izjave za medije, gre za »v tem času izjemno aktualno temo v celotnem evropskem prostoru. Opredeliti in poenotiti želimo metode oziroma modele vrednotenja delovanja LAS in s tem olajšati delo LAS, predvsem pa uskladiti njihovo delovanje vsaj na regionalni ravni če ne širše.« Ob tej priložnosti je glavni organizator dogodka Društvo za razvoj slovenskega podeželja v sodelovanju z LAS Srce Slovenije in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Mreža za podeželje medse povabil tudi dva ugledna, mednarodna strokovnjaka. Jela Tvrdonova, iz slovaške A-EDUCA, je zbranim kot primer dobre prakse predstavila EU okvir vrednotenja strategij in njegovo umestitev v prakso, medtem ko je Robert Lukesch, iz avstrijskega ÖAR GmbH, spregovoril o pomenu vrednotenja strategij lokalnega razvoja za uspešno izvajanje »Community Led Local Development« (CLLD) oziroma lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.
V popoldanskem delu so se je v nekdanjem mekinjskem samostanu, ki so ga sestre Uršulinke leta 2016 podarile Občini Kamnik, odvijale delavnice, ki so se dotikale dveh tematskih področij. Udeleženci so s skupnimi močmi snovali enotni model vrednotenja strategij lokalnega razvoja v Sloveniji, vzporedno s tem pa je v sklopu projekta NEWBIE potekala tudi razprava na temo (Ne)razpoložljivost kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Ob tem pa naj omenimo še, da se je ta dan odvijala tudi mednarodna borza, v sklopu katere so udeleženci iskali potencialne partnerje za projekte sodelovanja.
NA GRADU BOGENŠPERK sta predstavnici LAS Dolina Soče Sandra Kemperle (levo) in Meta Pajer naleteli na grofico, ki ima, verjeli ali ne, “t’minske korenine”. (Foto: arhiv LAS Dolina Soče)
Drugi dan festivala je potekal pod okriljem Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine, ki sodi med enega največjih slovenskih etnoloških festivalov. Ta v Kamnik tradicionalno privabi več kot 30.000 obiskovalcev iz cele Evrope. Sodelujoči LAS-i so imeli v sklopu tega možnost, da se skupaj s ponudniki iz njihovega območja na dogodku predstavijo na stojnicah s svojimi lokalnimi pridelki in izdelki. Vsi, ki te priložnosti niso izkoristili, pa so si lahko tudi drugi dan ogledali nekaj zanimivih primerov dobrih praks (TIC v Litiji, rudnik Sitarjevec, grad Bogenšperk, turistično kmetijo Pr’ krač). Vsi našteti primeru so bili sofinancirani s pomočjo sredstev programa LEADER/CLLD.
O tem, da pri izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (CLLD), ne teče vse tako gladko, kot bi pričakovali, se je opozarjalo že pred časom. Naj spomnimo, da se je o zapletenih postopkih prijav na razpise konec januarja letos opozarjalo že v Tedniku (od 26:57 dalje). Ker pa se od takrat očitno stvari niso premaknile na bolje, sta v zadnjih mesecih sledila še dva vidnejša dogodka, ki sta obravnavala to problematiko:
23. april 2018: Posvet z naslovom »Izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (CLLD) danes in jutri«
Državni svet Republike Slovenije in Društvo za razvoj slovenskega podeželja (DRSP) sta 23. aprila na pobudo Društva za razvoj slovenskega podeželja in državnega svetnika Dušana Strnada organizirala posvet z naslovom »Izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (CLLD) danes in jutri«. Kot je sporočil Roman Medved, predsednik Komisije za izvajanje programa CLLD pri DRSP, je bil namen posveta “od pristojnih institucij pridobiti poročilo o dejanskem stanju in predvidenih ukrepih, s katerimi se bo olajšalo izvajanje lokalnih projektov ter pospešilo črpanje evropskih sredstev v aktualnem programskem obdobju.” Ob tem je še dodal, da so želeli organizatorji posveta prispevati k pripravi enotnih stališč Slovenije o umestitvi programa CLLD v prihodnjo evropsko kmetijsko in kohezijsko politiko.
16. maj 2018: Državni svet na seji pozove odgovorne institucije k reševanju zaključkov posveta
Državni svet je nato na podlagi razprave s posveta, podprte s sklepom, sprejetim na 7. seji, pozval • Vlado Republike Slovenije, • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, • Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj, • Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter • Službo Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, da proučijo in podajo pojasnila oziroma predloge za rešitev zaključkov posveta.
MKGP je namreč 23. aprila 2018 izdalo odločbo, s katero je ob soglasju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo potrdilo spremembe strategije, s katero bo LAS Dolina Soče vse do leta 2020 uresničevala zastavljene cilje.
Gre za prvo tovrstno spremembo strategije, ki ni nujno, da bo tudi zadnja.
