Vse skupaj se je začelo z
vprašanjem, kaj storiti z nekdanjo vaško mlekarnico v Kalu-Koritnici, ki je kazala
izjemno slabo kondicijo in je bila godna le za rušenje. Na Občini Bovec so želeli,
da bi objekt na nek način ohranili in ga namenili spodbujanju skupnostnega
življenja vaščanov ter njihovi socialni vključenosti, a hkrati so se zavedali,
da to za samo obnovo objekta ni dovolj in da rabijo bolj konkretne vsebine.
Ko so staknili glave, so
ugotovili, da pri njih sicer res prevladujejo športne dejavnosti na vodi, da pa
imajo kljub temu v zgornjem toku reke Soče dober obisk s strani ribičev in
drugih obiskovalcev, ki prepoznajo naravne lepote reke ter okolice. Kako torej
uravnotežiti ti dve atraktivni dejavnosti, je bilo novo vprašanje, s katerim so
si začeli beliti glave.
Vsekakor se je v tem času začela
vse bolj izkazovati tudi potreba po prostoru, kjer bi tako obiskovalci kot
domačini s primerno vsebino postali ustrezno ozaveščeni o flori in favni, pa
tudi o krhkosti ekosistema v alpskih rekah. Na Občini Bovec so menili, da bi
bilo dobro, da se lokalno prebivalstvo aktivneje vključi v trajnosten način
ohranjanja ekosistema na reki Soči – seveda s poudarkom na ohranitvi endemične
soške postrvi. Čeprav je ribištvo na Soči močno prisotno, se kaže, da zaenkrat
še ni primerno ukoreninjeno v zavest tukajšnjih prebivalcev. Domačini se bolj kot
ribam posvečajo ovcam in kozam ter posledično sirarstvu, medtem ko ribiško
dejavnost prepuščajo Zavodu za ribištvo Slovenije in
Ribiški družini Tolmin ter seveda ribičem, zlasti turistom, ki jih v te
kraje privabljajo bistre reke in potoki, pa tudi druga, še vedno precej
neokrnjena narava.
Priložnost, da se v tej smeri
nekaj spremeni, se je pokazala, ko je lokalna akcijska skupina LAS
Dolina Soče objavila javni poziv za pridobitev nepovratnih sredstev iz Evropskega
sklada za pomorstvo in ribištvo. Nanj je Občina Bovec skupaj s Krajevno
skupnostjo Kal-Koritnica kandidirala s projektom Ribiška hiša. Nekdanja
vaška mlekarnica je tako dobila povsem novo podobo. Pa ne le to. S projektom
bodo objektu s pomočjo učenja in druženja dahnili tudi zanimivo vsebino,
namenjeno razvoju ribištva.
Danes dopoldan je novinar Primorskega
vala Matej Kavčič pred mikrofon
povabil bovškega župana Valterja Mlekuža,
predsednika Krajevne skupnosti
Kal-Koritnica Ivana Hoznarja in kuharskega mojstra Tomaža Sovdata, ki bo v
prihodnje skrbel za dobesedno dobre in okusne vsebine, saj bo v Ribiški hiši
pripravljal kuharska izobraževanja na temo ribjih jedi. Kaj vse so si
skupaj zamislili ter kako poteka projekt, boste lahko slišali v četrtek, 25.
julija, po 17. uri v posebni predstavitveni oddaji Primorskega vala.
Vabljeni k poslušanju bodisi prek
radijskih valov bodisi prek spleta!
Vabljeni na ogled kolekcijskega nasada, namenjenega uvajanju novih kmetijskih vrst in sort (poljedeljskih, sadjarskih in vinogradniških) na ugodnih legah v dolini Soče. Monitoring nad vremenskimi razmerami izvaja Kmetijsko gozdarski zavod (KGZ) Nova Gorica, ki hkrati tudi spremlja razvoj rastlin. Hkrati si boste lahko ta dan ogledali tudi žetev pšenice z mini kombajnom.
PRIJAVE IN DODATNE INFORMACIJE: 030-700-410 (mag. Jana Čuk, Oddelek za kmetijsko svetovanje, KGZ Nova Gorica)
—————————————
Nasad je bil pripravljen v okviru projekta Revitalizacija prostora in uma (REVITUM), ki je delno sofinanciran iz sredstev EKSRP. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 do 2020 pa je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Včeraj je v prostorih Posoškega razvojnega centra potekal prvi sestanek Upravnega odbora lokalne akcijske skupine LAS Dolina Soče v novi sestavi. Slednjega je vodil novoizvoljeni predsednik LAS Valter Mlekuž, ki je uvodoma zbrane člane pozval, da naj se v primeru kakršnihkoli zapletov pri izvajanju projektov nikar ne bojijo obrniti nanj in na strokovne sodelavke LAS Dolina Soče, saj se bodo tako zapleti hitreje rešili.
Od skupaj 17 članov jih je bilo na seji prisotnih 12, ki so v nadaljevanju obravnavali končno poročilo Ocenjevalne komisije LAS Dolina Soče. Naj spomnimo, da je ta konec maja ocenjevala pet prijav, od katerih je eno, ki ni bila ustrezno dopolnjena, zavrgla, ostale štiri pa je ocenila z vidika specifičnih meril. Naloga članov Upravnega odbora LAS Dolina Soče je bila, da izberejo projekte, ki so primerni za nadaljnje sofinanciranje. Kot se je izkazalo, so vsi štirje projekti prejeli dovolj podpore za nadaljnjo obravnavo – sofinanciranje iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) morajo dokončno potrditi še na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Pa si poglejmo, kateri projekti so bili izbrani s strani
upravnega odbora.
Za 100-odstotno sofinanciranje nepovratne finančne podpore v vrednosti do slabih 40.000 evrov se poteguje projekt “Promocija ribištva na Kanalskem” (ProRibKA), katerega prijavitelj je Občina Kanal ob Soči. Na dokončno potrditev 85-odstotnega sofinanciranja v vrednosti dobrih 72.000 evrov nepovratne finančne podpore čaka projekt “Z inovativnimi poslovnimi rešitvami do višje dodane vrednosti v akvakulturi” (RIBAsador), ki ga je prijavil Javni zavod za turizem Dolina Soče. Projekta z naslovom “Implementacija novih tehnologij, znanj in komunikacijskih poti” (Riba LIBO) ter “Spajanje okusov dolina Soče” (RIB’CA) pa bosta v primeru dokončne potrditve prejela 50-odstotno sofinanciranje. Projekt Riba LIBO je prijavila Ribogojnica LIBO d.o.o., projekt RIB’CA pa Mlekarna Planika d.o.o. Do končne odločitve po bo, tako kot smo že vajeni, treba še malo počakati in stisniti pesti.
Naj ob tem spomnimo, da se lahko za 100-odstotno financiranje potegujejo le tisti projekti, ki so v splošnem interesu in so dostopni vsem ter se izvajajo brezplačno (npr. razna izobraževanja, delavnice). Za 85-odstotno financiranje se lahko potegujejo projekti, ki zagotavljajo javni dostop do svojih rezultatov in izpolnjujejo enega od danih pogojev (• so v javnem interesu, • imajo skupnega upravičenca, • imajo inovativne značilnosti na lokalni ravni). Projekti, pri katerih pa je v ozadju zasebni interes, so lahko sofinancirani 50-odstotno.
V tem programskem obdobju je iz ESPR trenutno na voljo še
dobre pol milijona evrov, kar pomeni, da bo LAS Dolina Soče predvidoma konec
letošnjega leta ali najkasneje v začetku novega razpisala še en javni poziv. Upamo,
da se bo nanj prijavil še kak zanimiv projekt, ki bo obogatil naše območje.
Z inovativnimi poslovnimi rešitvami do višje dodane vrednosti v akvakulturi
Akronim:
RIBAsador
Prijavitelj:
Javni zavod Turizem Dolina Soče
Projektni partnerji:
Posoški razvojni center
Začetek in zaključek operacije:
1. 1. 2020 – 31. 1. 2022
Vrednost operacije:
92.504,94 €
Upravičeni stroški operacije:
84.962,74 €
Zaprošen % sofinanciranja
85 %
Odobrena vrednost sredstev
72.218,33 €
Operacija je bila s strani Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja potrjena z Odločbo o pravici do sredstev št. 33153-21/2018/4 dne 9. 9. 2019.
VSEBINA
Na območju LAS Dolina Soče deluje šest registriranih gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo z vzrejo sladkovodnih organizmov (soška postrv, soški lipan, potočna postrv, šarenka): Ribogojnica LIBO, Ribogojstvo Soča (Javni zavod ZZRS), Ribogojnica Tolminka 1 Zalog, Ribogojnica Tolminka 2 Faronika (obe RD Tolmin), Brunarica Slap, Ribogojnica Plave Pramen Koren Zlatko s.p. in Ribogojnica Nagode Podbrdo. Večina se ukvarja z vzrejo rib za poribljavanje in za namen prehrane ljudi.
Projekt bo preko dveh poslovnih modelov izvajal inovativni pristop v vseh fazah dobavne verige na področju akvakulture:
– platforma znanja, ki želi v neformalno mrežo povezati vse zainteresirane ribogojnice (skupni upravičenec – mali gospodarski subjekti) na območju LAS Doline Soče z namenom prenosa znanja z akademskih sfer na teren. Cilj je, da bi poleg ribogojnic, ki so v lasti RD Tolmin, tudi druge ribogojnice prišle do potrebnega znanja iz akademskih krogov. Tega do sedaj zaradi finančnih in kadrovskih omejitev niso izvajale. S samo platformo znanja tudi želimo vplivati na povečanje obsega proizvodnje in s tem povečati možnosti za izhode v (zelene) zaposlitve ter posredno pozitivno vplivati na revitalizacijo vodotokov, primarno z genetsko čistimi avtohtonimi vrstami.
– vzpostavitev kolektivne blagovne znamke Dolina Soče s podelitvijo certifikata »iz doline Soče« izdelkom in doživetjem višje dodane vrednosti s področja akvakulture. Polega samega razvoja znamke in certifikata je namen projekta privabiti deležnike in jim s pomočjo delavnic ter osebnega svetovanja pomagati razvijati ponudbo, ki bo preko certifikata predstavljala edinstvenost doline in njene kvalitete. Preko KBZ bo turistični sektor na področju akvakulture razvijal model trženja, iskal izdelke in doživetja z dodano vrednostjo, krepil lokalno identiteto in uvajal nov medsektorski pristop (turizem, gospodarstvo).
AKTIVNOSTI
Vodenje in koordiniranje projekta
Vzpostavitev kolektivne blagovne znamke Iz doline Soče
Animacija na terenu, sodelovanje pri vzpostavitvi kolektivne blagovne znamke
Oblikovanje celostne podobe znaka in embalaže
Koordinacija delovnega sklopa celostna grafična podoba in embalaže
CILJI
Vzpostaviti sistem certificiranja in razvoj blagovne znamke »Iz doline Soče« za deležnike s področja akvakulture ter sinergijsko povezati repopulacijo avtohtonih vrst in komercialno ribogojstvo.
S pomočjo certificiranja dvigniti dodano vrednost rib in ribjih izdelkov, rokodelskih izdelkov, gostinske ponudbe, vodenih doživetij in prireditev s sodelovanjem deležnikov iz področja akvakulture z namenom identifikacije in promocije ponudbe in ponudnikov, podelitev certifikatov.
Vzpostaviti platformo znanja za povezavo institucij znanja in poslovnih subjektov v sektorju akvakulture na območju LAS Dolina Soče ter vzpostaviti neformalno mrežo malih gospodarskih subjektov.
REZULTATI
Oblikovan model mreženja lokalnih akterjev (3 srečanja s projektno skupino, 2 delavnici s potencialnimi člani verig),
vzpostavljen sistem certificiranja s pravilnikom ter podelitev prvih certifikatov (3 delavnice delovne skupine, 4 delavnice za potencialne nosilce certifikata),
oblikovanje vizualne podobe Kolektivne blagovne znamke s certifikatom »Iz doline Soče« certifikatov: oblikovan znak, predloge za etikete, obešanke, tipska darilna embalaža, priznanje, tablica za predstavitev imetnika certifikata (3 delavnice delovne skupine),
tri ocenjevanja ponudbe za pridobitev pravice do uporabe kolektivne blagovne znamke »Iz doline Soče« v občinah Tolmin, Kobarid in Bovec,
oblikovan in izdelan promocijski material za opremo certificiranih izdelkov (2 x 10.000 kom tiskovin/embalaže),
platforma znanja, ki bo integrirala znanja s proizvajalci in gospodarskimi subjekti vzdolž celotne verige vrednosti,
vzpostavljena nefromalna mreža malih gospodarskih subjektov – ribogojnic, dve konferenci (uvodna in zaključna).
SPLETNE POVEZAVE
Spletna stran Evropske komisije, namenjene ESPR | priponka |
Spletna stran Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo – ESPR | priponka |
Implementacija novih tehnologij, znanj in komunikacijskih poti
Akronim:
Riba LIBO
Prijavitelj:
Ribogojnica LIBO d.o.o.
Projektni partnerji:
/
Začetek in zaključek operacije:
3. 9. 2019–30. 4. 2020
Vrednost operacije:
61.648,03 €
Upravičeni stroški operacije:
51.683,22 €
Zaprošen % sofinanciranja
50 %
Odobrena vrednost sredstev
25.841,61 €
Operacija je bila s strani Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja potrjena z Odločbo o pravici do sredstev št. 33153-19/2018/7 dne 3. 9. 2019 in 33153-19/2018/11
VSEBINA
Podjetje se zaveda, da je lokacija kjer je locirano, s svojo neokrnjeno naravo njena absolutna konkurenčna prednost. Čistost in neokrnjenost reke Trebuščice je osnovni pogoj za proizvodnjo kvalitetne postrvi. Lokacija kjer je podjetje locirano je potencialno zanimivo za razvoj trajnostnega ribiškega in pohodniškega turizma in prav zato je cilj podjetja ohraniti to dolino neokrnjeno in turistično zanimivo. Ravno zato se zaveda svoje odgovornosti v ravnanju do narave in kako zelo je pomembna vzpostavitev ravnotežja med ohranjanjem narave ter razvojem podjetja. Z nakupom sortirnega stroja s pripadajočo opremo bo podjetje nadomestilo obstoječi sistem sortiranja z bagrom. Nov sistem bo manj obremenjujoč za okolje, prijaznejši do zaposlenih kot tudi do postrvi, saj je sam postopek sortiranja velik stresni dejavnik za ribe in vpliva tako na količino pogina kot tudi sam prirast postrvi. Sortiranje z novim sortirnim strojem bo manj zahtevno, potekalo bo časovno hitrejše in za samo opravilo zahtevalo manj človeških resursov. Tako bo na eni strani zagotovljena višja kakovost postrvi, s katero bo podjetje zadovoljilo željo potrošnikov po zdravi in kakovostni hrani, ki je pridelana s sodobno in okolju prijazno tehnologijo, na drugi strani pa bo podjetje pridobilo čas, ki ga bo lahko namenilo za razvoj novih izdelkov z višjo dodano vrednostjo.
AKTIVNOSTI
Vodenje in koordinacija projekta
Priprava vsebinskega in foto materiala za spletno stran ter postavitev spletne strani
Priprava grafičnega izgleda in izdelava reklamnih roll-up panojev, predstavitvene table in poslikave kombijev
Naročilo, nakup in montaža sortirnega stroja s pripadajočo opremo
Strokovno izobraževanje za naziv ribogojca
CILJI
Z modernizacijo tehnologije je cilj prispevati k ohranjanju neokrnjene narave v dolini Trebuščice, izboljšati delovne razmere za zaposlene in povečati storilnost,
Večja storilnost bo omogočila povečati število končnih izdelkov z višjo dodano vrednostjo,
Izboljšati strokovno usposobljenost zaposlenih, ki bo omogočila kakovostnejšo delo in večjo kompetentnost na trgu
Z novimi komunikacijskimi potmi bo podjetje prispevalo k promociji njenih izdelkov in pomembnosti ribjega mesa v zdravi prehrani
REZULTATI
Ohranitev delovnega mesta
Izdelava dveh premičnih roll-up panojev za promocijske namene
Izdelava predstavitvene info table na lokaciji ribogojnice (pred ribogojnico ob prodajalni rib)
Vzpostavljena spletna stran
Opravljen strokovni izpit za ribogojca (4 osebe)
SPLETNE POVEZAVE
Spletna stran Evropske komisije, namenjene ESPR | priponka |
Spletna stran Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo – ESPR | priponka |
