Pisarna lokalne akcijske skupine LAS Dolina Soče je do izteka roka na 6. javni razpis za podukrep M19.3 “Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine” v sodelovanju s projektnimi partnerji pripravila in uspešno oddala tri projektne vloge sodelovanja med LASi, in sicer:
Iz drobnice,
Od meje do poti in
Vzpostavitev pogojev za EKO regijo (biosferno območje Julijske Alpe) BO JA.
V okviru omenjenega javnega razpisa je tokrat na voljo 4.188.000 evrov nepovratnih sredstev, zanje pa se letos poteguje 31 projektov, katerih skupna višina znaša 10.041.885,20 evra. Stopnja podpore oziroma sofinanciranja znaša 85 % upravičenih stroškov posameznega projekta. Ker gre za zaprti tip javnega razpisa, se bodo sredstva dodelila le najbolje ocenjenim popolnim vlogam.
S pomočjo omenjenih sredstev se bo sofinanciralo stroške LAS, ki bodo nastali pri izvajanju posameznih projektov sodelovanja med LAS bodisi znotraj države bodisi z območji v različnih državah članicah EU, kot tudi z območji v tretjih državah (transnacionalno sodelovanje) in s katerimi se bo reševalo specifične lokalne probleme, prenos dobrih praks med LAS, iskalo povezav in nova znanja.
Kot pojasnjujejo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, to pomeni, da se bo podprlo projekte, ki se bodo osredotočali na krepitev zmogljivosti in izmenjavo izkušenj v zvezi z lokalnim razvojem (npr. s pomočjo publikacij in seminarjev, ki so namenjeni usposabljanju, izmenjave osebja z namenom vzpostavitve skupnih metod dela in koordiniranega ter skupnega dela na razvoju območja). Poleg tega so razpisana nepovratna sredstva namenjena tudi projektom, ki bodo na kakovosten način podprli razvoj in trženje storitev ter proizvodov, pa tudi promocijo novih proizvodov, primere dobrih praks, postopke in tehnologije ter vključevanje ranljivih skupin. Podpora pa je namenjena še organizaciji skupnih delovnih procesov z izmenjavo virov in opreme, oblikovanju kratkih dobavnih verig hrane in lokalnih trgov, spodbujanju zdravega in okolju prijaznega prehranskega sistema itd.
Ob tej priložnosti se vsem našim številnim sodelujočim partnerjem iskreno zahvaljujemo za uspešno dokončane prijave, vsi skupaj pa že nestrpno pričakujemo tudi rezultate, ki bodo predvidoma znani v juniju.
Pod okriljem lokalne akcijske skupine LAS Dolina Soče, katere upravljavec je Posoški razvojni center, se uresničujejo najrazličnejši projekti. Tako vam danes z zadovoljstvom predstavljamo še enega v vrsti mnogih rezultatov projekta Podeželje in dediščina v dolini Soče. Tokrat gre za sodelovanje s Kobariškim muzejem, našim projektnim partnerjem, ki je poskrbel za nov promocijski film. Ob pomoči produkcijske hiše VIZUALIST je tako nastal film Nikoli ne pozabi grozot 1. svetovne vojne.
Kot je pojasnil direktor Kobariškega muzeja Martin Šolar, se je v času covid-19 izkazalo, da so elektronski mediji še kako potrebni in pomembni. “Zato smo naredili 360° ogled muzeja in pripravili promocijski filmček, ki smo ga včeraj delili na naši spletni strani. Ampak, da ne bo pomote – to ni nadomestilo za ogled muzeja. To je povabilo k ogledu muzeja, pa tudi Poti miru in celotne doline Soče,” je še dodal Šolar.
Vodilni partner tega skupnega projekta (več o njem tukaj) je LAS Dolina Soče. Ta projektne dejavnosti pelje v sodelovanju s kar devetimi partnerji. Poleg že omenjenega Kobariškega muzeja v projektu sodelujejo še:
Društvo rejcev drobnice Bovške,
Kulturno tehnično turistično društvo Baška dediščina,
Mlekarna Planika predelava mleka d.o.o. Kobarid,
Občina Kanal ob Soči,
Občina Tolmin,
Planinsko društvo Kobarid,
Posoški razvojni center in
Tolminski muzej.
———————————————————————-
Promocijski film je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje (CLLD). Za vsebino pa je odgovoren Kobariški muzej d.o.o. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Čeprav se bo projekt Približajmo Unescova biosferna območja prebivalcem(MaB) zaključil konec tega meseca, ko bo prijavitelj projekta LAS Dolina Soče v sodelovanju z ostalimi projektnimi partnerji pripravil končno poročilo, pa lahko rečemo, da so vse ostale predvidene dejavnostmi že končane. Gre za projekt sodelovanja med šestimi lokalnimi akcijskimi skupinami (LAS), ki je bil sofinanciran iz sredstev EKSRP.
Nov polurni dokumentarni film Med drugim je v okviru tega nastal tudi polurni dokumentarec z naslovom Biosferna območja Slovenije, ki je po besedah koordinatorke projekta Tjaše Maurič iz Posoškega razvojnega centra predstavil »inovativne podjetniške ideje sobivanja človeka in narave v omenjenih biosfernih območjih«. V sklopu tega spoznamo posameznike, ki živijo svoje sanje in pišejo izvirne podjetniške zgodbe prav na štirih različnih biosfernih območjih. In kaj pravzaprav predstavljajo ta območja? Gre za ekosisteme, ki se ponašajo z bogato biotsko raznolikostjo in razvojem enakovrednega odnosa med človekom ter naravo. In prav v Sloveniji se lahko kljub svoji majhnosti pohvalimo s kar štirimi takšnimi območji, kjer je poleg ohranjanja biotske raznolikosti najpomembnejši cilj tudi trajnostni gospodarski razvoj.
Dokumentarni film, ki si ga lahko ogledate spodaj, bi v teh nenavadnih časih utegnil biti odlična izbira za širjenje pozitivnega načina razmišljanja med slovensko javnostjo.
Koga in kaj vse spoznamo v novem dokumentarcu? Povezovalna nit na našem območju, ki je hkrati BIOSFERNO OBMOČJE JULIJSKIH ALP je po besedah Mauričeve pohodniška pot Juliana Trail. Ta pohodnikom ponuja nove priložnosti za trajnostni turistični razvoj manj znanih kotičkov zaledja omenjenih Alp. Na tem območju uvodoma spoznamo vodnika športne agencije Kofler Sport Gregorja Koflerja iz Mojstrane. V njegovi družbi lahko v dokumentarnem filmu obiščemo izdelovalca nahrbtnikov in drugih unikatnih izdelkov iz usnja, filca ter roževine Primoža Rauterja iz Bohinjske Bistrice. Poleg tega spoznamo še Martina Kenda z Bače pri Podbrdu, ki se ukvarja z rejo drežniških koz, ki sodijo med avtohtone slovenske pasme. V nadaljevanju spoznamo pridelke in izdelke, ki jih je zaznamovala kraška pokrajina ter blagovna znamka Park Škocjanske jame. • BIOSFERNO OBMOČJE KRAS IN POREČJE REKE nam približajo zakonca Petra in Marko Gombač, ki čebelarita v Naklem na Krasu, sadjar Anton Biščak z Buj ter zeliščarka Andreja Cerkvenik, ki s svojo dejavnostjo ohranja 180 let staro Belajevo domačijo v vasici Kačiče pri Divači. BIOSFERNO OBMOČJE KOZJANSKO IN OBSOTELJE nam približajo mlinarica Maja Kukovičič, ki v domačem mlinu v Podsredi ohranja več kot 500 let staro tradicijo mletja žit, Manca Omerzu, sadjarka z ekološke kmetije, poznana po urejenih visokodebelnih travniških sadovnjakih v Zgornjih Pohancih in rezbar unikatnih izdelkov Marko Kostanjšek iz Sedlarjevega pri Podsredi. Z njihovo pomočjo spoznamo zgodbe, ki jih piše mlajša generacija, ki uspešno nadaljuje z ohranjanjem naravne in kulturne dediščine v tem biosfernem območju. Na samem vzhodu Slovenije gledalce na BIOSFERNEM OBMOČJU MURA pričakajo Niko Jandl, direktor Zadruge za razvoj podeželja Pomelaj v Mali Polani, ki v rokodelskih delavnicah in trgovini med drugim zaposluje tudi invalidne osebe, poleg njega pa tudi brodar in büjraš (vodni delavec) Jože Žižek iz Otoka ljubezni, ter vinarka Eva Cuk iz Hiše vina Cuk v Lendavskih Goricah. Tako za konec spoznamo še tri dejavnosti, ki se vežejo na reko Muro in značilno kulturno krajino gričevja Lendavskih Goric.
Inkubatorji inovativnih podjetniških idej Po besedah Tjaše Maurič vsa naša biosferna območja »ponujajo obilo priložnosti in so pravi inkubatorji inovativnih idej«. Prepričana je, da to v filmu, ki je nastal v produkciji studia VIDEO PRO, dokazujejo prav predstavljeni podjetniki, ki so prepoznali prednosti delovanja v zavarovanem območju. »Kakor so si biosferna območja različna, tako je pester tudi nabor različnih podjetniških priložnosti, vsem pa je skupno to, da navdih črpajo iz okolja, v katerem so nastale,« še dodaja koordinatorka projekta.
