Kulturna dediščina in turistična doživetja Posočja postajajo dostopnejša tudi osebam z različnimi oviranostmi. V okviru projekta Turizem in muzeji za vse, izvedenega preko LAS Dolina Soče, so bile uresničene pomembne izboljšave, ki obiskovalcem omogočajo lažji dostop do kulturno-zgodovinskih znamenitosti, turističnim ponudnikom pa prinašajo nova znanja za razvoj bolj vključujočih storitev.

Projekt Turizem in muzeji za vse je nastal kot odgovor na potrebe po izboljšanju dostopnosti turističnih in kulturnih vsebin v Dolini Soče. Čeprav Posočje ponuja številne možnosti za spoznavanje bogate zgodovine in naravne dediščine, dostop do posameznih znamenitosti, informacij in doživetij za vse obiskovalce ni enako preprost. Projekt zato ni bil usmerjen zgolj v odpravljanje fizičnih ovir, temveč tudi v izboljšanje dostopnosti informacij, ozaveščanje in krepitev znanja turističnih ponudnikov.

Dostopnejša Kobariški muzej in muzej na prostem Kolovrat

Med pomembnejšimi pridobitvami projekta so prilagoditve v Kobariškem muzeju, kjer so z namestitvijo premičnih klančin izboljšali dostopnost prostorov za gibalno ovirane obiskovalce. Muzejsko izkušnjo so dodatno obogatili s 3D maketo Krnskega pogorja, tipnimi fotografijami in drugimi prilagojenimi vsebinami, ki zlasti slepim in slabovidnim omogočajo boljše spoznavanje zgodovinske dediščine.

Pomembne izboljšave so bile izvedene tudi v muzeju na prostem Kolovrat, kjer so obnovili približno 25 metrov nekdanjega strelskega jarka ter uredili dostopno klančino in obračališče v mitralješkem gnezdu. Ureditve omogočajo, da del nekdanjih vojaških položajev prve svetovne vojne lažje obiščejo in doživijo tudi osebe na invalidskih vozičkih. Pri tem so posebno pozornost namenili ohranjanju avtentičnosti zgodovinskega območja.

Večja dostopnost informacij in nova znanja za turistične ponudnike

Projekt je poleg fizičnih ureditev prinesel tudi pomembne vsebinske izboljšave. Nadgrajena je bila spletna stran turistične destinacije Dolina Soče, pripravljene pa so bile tudi smernice za razvoj dostopnega turizma, ki bodo lahko v pomoč ponudnikom pri nadaljnjem prilagajanju njihovih storitev.

V okviru projekta so bila izvedena tri izobraževanja za turistične ponudnike, namenjena boljšemu razumevanju potreb oseb z različnimi oviranostmi ter predstavitvi možnosti za izboljšanje dostopnosti prostorov, informacij in storitev.

Posebna pridobitev je tudi publikacija 50 odtenkov vida, ki približuje vsakdanje izzive slepih in slabovidnih ter ponuja praktične predloge za izboljšanje dostopnosti na področju turizma, kulture in gostinstva. Publikacija je dostopna tukaj.

S sodelovanjem do bolj vključujoče turistične ponudbe

Projekt so v partnerstvu izvedli Kobariški muzej, Javni zavod za turizem Dolina Soče in Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica. Prav povezovanje različnih znanj in izkušenj je omogočilo celovitejši pristop k izboljševanju dostopnosti na območju.

Rezultati projekta prinašajo koristi tako domačinom kot obiskovalcem, saj osebam z različnimi oviranostmi omogočajo večjo samostojnost in enakovrednejše vključevanje v kulturna in turistična doživetja. Obenem predstavljajo spodbudo lokalnim ponudnikom, da dostopnost vse bolj vključujejo v razvoj svojih storitev.

Projekt Turizem in muzeji za vse je tako primer, kako lahko pobude, uresničene preko LAS Dolina Soče, prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja, povezovanju lokalnih deležnikov in trajnostnemu razvoju območja. Z ustvarjanjem dostopnejših doživetij Dolina Soče postopoma postaja odprtejša in prijaznejša destinacija za širši krog obiskovalcev.

Projekt Turizem in muzeji za vse se izvaja v okviru pristopa CLLD – Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost in je podprt s sredstvi Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Med 19. in 23. oktobrom v Nemčiji poteka strokovno usposabljanje z ogledom dobrih praks, ki ga organizira Društvo za razvoj slovenskega podeželja. Usposabljanja se udeležuje tudi LAS Dolina Soče, ki deluje v okviru RRA Posoški razvojni center. Osrednja tema je povezovanje naravnih znamenitosti, kulturne dediščine in lokalne ponudbe s poudarkom na trajnostnem razvoju podeželskega turizma ter izvajanju pristopa LEADER.

Petdnevno strokovno usposabljanje poteka na območjih lokalnih akcijskih skupin Saalfeld-Rudolstadt v Turingiji in Sächsische Schweiz (Saška Švica) na Saškem. Udeleženci spoznavajo različne pristope k razvoju podeželja na območju nekdanje Vzhodne Nemčije, kjer so številne lokalne pobude in projekti, podprti s sredstvi LEADER, prispevali k razvoju novih dejavnosti, ohranjanju dediščine ter izboljšanju turistične in druge ponudbe.

Od oživljanja kulturne dediščine do novih dejavnosti na podeželju

V prvem delu usposabljanja so si udeleženci ogledali več primerov uspešnega povezovanja kmetijstva, turizma, naravnih znamenitosti in lokalnega podjetništva. Med drugim so obiskali kmetijo v Bechstedtu, ki se ukvarja s predelavo sadja, ter spoznali pobude, povezane z uporabo obnovljivih virov energije.

V dolini Schwarzatal so se seznanili s pristopi k razvoju turistične ponudbe in oživljanju nekdaj priljubljenega počitniškega območja. Posebno pozornost so namenili obnovi gradu Schwarzburg, kjer se ohranjanje kulturne dediščine povezuje z njenim ponovnim vključevanjem v turistično in družbeno življenje.

Zanimiv primer prilagajanja infrastrukture novim potrebam predstavlja tudi nekdanja železniška postaja v Rottenbachu, ki je po spremembah v železniškem prometu dobila novo namembnost ter danes združuje trgovsko in skupnostno dejavnost.

Na kmetijskem posestvu Domäne Groschwitz so spoznali povezovanje kmetijske proizvodnje, nastanitvenih zmogljivosti, dopolnilnih dejavnosti in turistične ponudbe. Predstavljeni so bili tudi projekti, izvedeni s podporo programa LEADER, ki dokazujejo, kako lahko premišljena vlaganja prispevajo k raznolikosti podeželskega gospodarstva.

Trajnostni turizem in naravne znamenitosti kot razvojna priložnost

Pomemben del usposabljanja je namenjen tudi trajnostnemu upravljanju naravnih znamenitosti in njihovemu vključevanju v turistično ponudbo. V Turingiji so udeleženci obiskali naravni park Thüringer Schiefergebirge/Obere Saale, kjer so spoznali projekte LEADER ter načine predstavljanja naravne dediščine obiskovalcem. Program je vključeval tudi ogled hotela Bauhaus v Probstzelli in znamenitih jam Feengrotten v Saalfeldu.

Četrti dan usposabljanja, 22. oktobra, je namenjen območju Saške Švice, kjer se srečujejo z izzivi usklajevanja turističnega razvoja, varstva narave in potreb lokalnih skupnosti. Program vključuje obisk znamenite skalne formacije Bastei, predstavitev projektov LEADER v narodnem parku Saška Švica ter vožnjo z zgodovinsko železnico Kirnitzschtalbahn, ki predstavlja pomemben del tamkajšnje turistične ponudbe.

Pridobljena spoznanja kot podlaga za nadaljnji razvoj Doline Soče

Tovrstna strokovna usposabljanja so pomembna priložnost za neposredno spoznavanje različnih razvojnih pristopov, ki so se v drugih evropskih regijah izkazali za učinkovite. Omogočajo vpogled v načine sodelovanja med lokalnimi skupnostmi, podjetniki, kmetijami, turističnimi ponudniki in drugimi deležniki ter v konkretne učinke projektov, sofinanciranih v okviru pristopa LEADER.

Za LAS Dolina Soče so še posebej zanimivi primeri, ki kažejo, kako je mogoče naravne danosti in kulturno dediščino odgovorno vključevati v turistično ponudbo, razvijati dopolnilne dejavnosti na kmetijah, spodbujati lokalno podjetništvo ter obstoječi infrastrukturi z novimi vsebinami zagotoviti dolgoročno uporabnost.

Pomembno sporočilo predstavljenih dobrih praks je, da uspešen razvoj podeželja ne temelji zgolj na posameznih naložbah, temveč predvsem na prepoznavanju lokalnih potreb, sodelovanju različnih deležnikov in premišljenem povezovanju dejavnosti. Prav takšen pristop omogoča, da imajo projekti dolgoročnejše učinke na lokalno gospodarstvo, kakovost življenja prebivalcev in ohranjanje dediščine.

Pridobljena znanja in konkretni primeri bodo za LAS Dolina Soče koristni pri nadaljnjem delu, prepoznavanju razvojnih priložnosti ter spodbujanju novih projektnih pobud na območju Doline Soče. Obenem strokovno usposabljanje krepi sodelovanje med slovenskimi lokalnimi akcijskimi skupinami in njihovimi evropskimi partnerji.

V torek, 13. oktobra, smo na Tolminskem v okviru LAS Dolina Soče in LASR Alpske reke, ki delujeta na RRA Posoški razvojni center, gostili predstavnike LAS Gorenjska košarica za podeželje in LASR Gorenjske ribe. Namen strokovne ekskurzije je bil predstaviti uspešno izvedene projekte lokalnega razvoja, izmenjati izkušnje ter spodbuditi prenos dobrih praks in nadaljnje sodelovanje med lokalnimi akcijskimi skupinami.

Obisk je bil priložnost, da gostom ne predstavimo le rezultatov posameznih projektov, temveč tudi njihovo uporabo v praksi, koristi za prebivalce ter pomen za dolgoročni razvoj lokalnega okolja. Poseben poudarek je bil namenjen izkušnjam projektnih partnerjev, ki so predstavili pot od začetnih zamisli do izvedbe in nadaljnjega delovanja projektov.

Strokovno ekskurzijo smo začeli na Skupnostnem učnem vrtu Na Logu v Tolminu, ki je bil vzpostavljen v okviru projekta Vzpostavitev pogojev za EKO regijo BO JA. Vrt je danes prostor izkustvenega učenja, druženja in medgeneracijskega povezovanja. Da je pridobitev v lokalnem okolju dobro zaživela, kažejo tudi podatki: v šolskem letu 2025/26 je gostil 55 aktivnosti z več kot 1.318 udeleženci različnih generacij. Aktivnost podprta iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

Pot smo nadaljevali v ribogojnici Faronika, kjer so gostje spoznali dejavnosti in razvojne projekte s področja ribištva in akvakulture, novo opremo za sortiranje iker ter prizadevanja za ohranjanje soške postrvi. Sledil je sprehod po približno 1,2 kilometra dolgi Učni pešpoti ob Tolminki, ki povezuje rekreacijo, izobraževanje in spoznavanje naravne ter ribiške dediščine območja. Obe aktivnosti sta nastali s podporo Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA).

Na Kmetijski zadrugi Tolmin smo predstavili informacijsko stičišče in Puntarsko sobo, urejena v okviru projekta podeŽELJE IZZIVa RAZVOJ. Prostora prispevata k ohranjanju lokalnega izročila, predstavljanju tradicionalnih dejavnosti ter povezovanju različnih generacij. Gostje so si nato ogledali še prenovljeno tolminsko tržnico, ki z izboljšanimi pogoji za prodajo lokalnih pridelkov in izdelkov spodbuja kratke dobavne verige, lokalno samooskrbo in neposredno povezovanje ponudnikov s potrošniki. Obe aktivnosti sta nastali s podporo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

Pomemben del lokalne identitete je tudi sirarska tradicija, ki smo jo gostom približali z obiskom mlekarnice v Zatolminu. Tam smo spoznali pomen ohranjanja tradicionalnih znanj, planinskega pašništva in lokalne pridelave mlečnih izdelkov. Aktivnost podprta Evropskega sklada za regionalni razvoj. Dan smo sklenili na območju Tolminskih korit, ene najprepoznavnejših naravnih znamenitosti doline.

Strokovno srečanje je spodbudilo pogovore o razvoju projektnih idej, izzivih pri njihovem uresničevanju ter rešitvah, ki so se v praksi izkazale za učinkovite. Posebno pozornost smo namenili tudi vprašanju, kako zagotoviti, da projektni rezultati ostanejo uporabni in dolgoročno koristni za lokalno skupnost tudi po zaključku financiranja.

Izmenjava dobrih praks med lokalnimi akcijskimi skupinami je pomembna priložnost za učenje in iskanje novih razvojnih rešitev. Gostom omogoča spoznavanje preverjenih pristopov, gostiteljem pa prinaša dragocen pogled od zunaj, sveže zamisli in možnosti za prihodnja sodelovanja.

Predstavnikom LAS Gorenjska košarica in LASR Gorenjske ribe se zahvaljujemo za obisk, zanimiva vprašanja in konstruktivno izmenjavo izkušenj. Iskrena hvala tudi vsem lokalnim partnerjem, ki so nas sprejeli, predstavili svoje delo in prispevali k uspešni izvedbi strokovne ekskurzije.

Društvo za razvoj slovenskega podeželja je objavilo peticijo, s katero poziva k ohranitvi samostojnega in ustrezno financiranega pristopa LEADER/CLLD tudi po letu 2027. Cilj pobude je do konca septembra zbrati 10.000 podpisov podpore.

Pristop LEADER/CLLD že vrsto let pomembno prispeva k razvoju slovenskega podeželja, saj temelji na partnerstvu in odločanju »od spodaj navzgor«. Občine, društva, podjetja, javni zavodi in drugi lokalni deležniki tako skupaj oblikujejo razvojne projekte, ki odgovarjajo na dejanske potrebe lokalnega okolja.

Doseženi rezultati potrjujejo uspešnost tega pristopa – v Sloveniji je bilo izvedenih več kot 1.600 projektov, ustvarjenih za 146 milijonov evrov investicij, odprtih več kot 300 novih delovnih mest ter vzpostavljena številna partnerstva, ki prispevajo h kakovostnejšemu življenju in razvoju podeželja.

Zato zahtevamo:

1. Prva zahteva je, da LEADER/CLLD tudi po letu 2027 ostane samostojen, prepoznaven in namensko financiran instrument razvoja podeželja. Njegova vloga se ne sme zmanjšati zgolj na možnost izvajanja znotraj širših nacionalnih ali regionalnih razvojnih mehanizmov.
2. Druga zahteva je, da Republika Slovenija zagotovi stabilno večletno financiranje pristopa LEADER/CLLD, namensko rezervirana sredstva, pravočasno razpoložljivost sredstev ter pogoje za učinkovito izvajanje lokalnih razvojnih strategij.
3. Tretja zahteva je, da se izvajanje LEADER/CLLD administrativno poenostavi. To pomeni več zaupanja v lokalne akcijske skupine, manj podvajanja kontrol in administrativnih postopkov, hitrejšo obravnavo projektov ter ohranitev lokalne avtonomije pri pripravi strategij, izboru projektov in aktivaciji lokalnih partnerstev.
4. Četrta zahteva pa je, da Republika Slovenija v pripravo prihodnjega programskega obdobja aktivno in sistematično vključi lokalne akcijske skupine, lokalne skupnosti, nevladne organizacije, razvojne institucije in druge partnerje razvoja podeželja.

S peticijo pobudniki Vlado Republike Slovenije pozivajo k ohranitvi LEADER/CLLD kot samostojnega in namensko financiranega instrumenta razvoja tudi v prihodnjem programskem obdobju, k zagotovitvi stabilnega in pravočasnega financiranja, zmanjšanju administrativnih bremen ter aktivnemu vključevanju lokalnih partnerjev v pripravo prihodnjih razvojnih politik.

Vabimo vas, da peticijo podprete in jo delite naprej. Vsak podpis prispeva k temu, da bo glas lokalnih skupnosti slišan tudi pri oblikovanju prihodnosti slovenskega podeželja.

Podpis peticije je mogoč na dva načina – prek spletnega obrazca ali z izpolnitvijo in oddajo podpisanega PDF-obrazca.

Vsa navedena dejtva kažejo, da je LEADER/CLLD pomemben instrument razvoja podeželja, zato vas pozivamo, da podpišete peticijo za njegovo ohranitev:

LAS Dolina Soče se je minuli teden, 11. in 12. junija, pridružil Slovenskemu podeželskemu parlamentu v Ilirski Bistrici, enemu najpomembnejših nacionalnih dogodkov, namenjenih razpravi o prihodnosti slovenskega podeželja. Dvodnevni dogodek je združil več kot 200 predstavnikov nevladnih organizacij, lokalnih skupnosti, razvojnih institucij, strokovnjakov, kmetijskih organizacij in državnih organov iz Slovenije in tujine.

Osrednjega dogodka sta se udeležila tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Janez Cigler Kralj ter državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Ivan Meglič. Oba sta poudarila pomen zaključkov srečanja za prihodnje odločitve na področju regionalnega razvoja in razvoja podeželja. Dogodek je spremljalo tudi več poslancev Državnega zbora.

Minister Janez Cigler Kralj je med glavnimi prioritetami ministrstva izpostavil podporo mladim prevzemnikom kmetij ter pomen stalnega dialoga z vsemi kmetijskimi in strokovnimi organizacijami. Ob tem je poudaril:

»Razvito podeželje ni samo infrastruktura, niso samo programi razvoja podeželja, ni samo raziskovanje ali pridelava hrane – je vsota vseh, ki prispevamo k temu, da podeželje ostaja takšno, kot je, in da ponosno predstavlja našo domovino po Evropi in svetu. Slovenija je čudovita, a naše podeželje je naš pravi biser, kamor se radi vračamo.«

Prvi dan Slovenskega podeželskega parlamenta so potekali tematski forumi na teme turizma na podeželju, stanovanjske problematike na podeželju, storitev na podeželju in samooskrbe s hrano na podeželju, na katerih so udeleženci izmenjali izkušnje, predstavili dobre prakse ter iskali rešitve za ključne razvojne izzive slovenskega podeželja. Na okrogli mizi z naslovom »Pozitivni učinki programa LEADER/CLLD na razvoj podeželja« so udeleženci predstavili uspešne projekte in učinke pristopa lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Program se je zaključil s slovesno podelitvijo nagrade za najuspešnejše podeželsko območje Slovenije letošnjega leta, ki jo je prejela Črna na Koroškem.

Drugi dan je bil usmerjen v razmislek o prihodnjih razvojnih usmeritvah slovenskega podeželja. V okviru panelne razprave »Podeželje, mozaik prihodnosti« sta udeležence nagovorila irski geograf Brendan O’Keeffe in priznana sirarka Irena Orešnik.

Sledili sta dve panelni razpravi pod skupnim naslovom »Vizija razvoja slovenskega podeželja«, na katerih so predstavniki različnih sektorjev iskali odgovore na ključna vprašanja prihodnjega razvoja, kakovosti življenja in odpornosti podeželskih območij. Popoldanski del programa je bil namenjen terenskemu ogledu dveh kmetij v okolici Ilirske Bistrice, kjer so si udeleženci lahko ogledali primere dobrih praks in inovativnih pristopov v kmetijstvu.

»Podeželje je en skupek lepot in številnih vrednot, ki bi želela, da bi jih širši prostor prepoznal in razumel. In da bi razumeli kvaliteto življenja in prehransko varnost, ki jo omogoča podeželje,« je ob udeležbi na dogodku poudarila Milenca Kranjc, županja Občine Kozje.

Tudi v Posočju se zavedamo, da je prihodnost podeželja tesno povezana s sodelovanjem med lokalnimi skupnostmi, prebivalci, gospodarstvom in nevladnim sektorjem. Pomembno vlogo pri tem imajo lokalne akcijske skupine. Na našem območju deluje LAS Dolina Soče, ki ga vodi Posoški razvojni center in s svojimi projekti spodbuja povezovanje, razvoj novih idej ter učinkovito naslavljanje razvojnih izzivov.

Bogate razprave o turizmu na podeželju, dostopnosti stanovanj, lokalni samooskrbi s hrano in zagotavljanju storitev na podeželju so udeležencem ponudile številne nove vpoglede in konkretne usmeritve za prihodnost. Za Posoški razvojni center je bila udeležba na Slovenskem podeželskem parlamentu pomembna priložnost za izmenjavo izkušenj, navezovanje novih partnerstev in pridobivanje novih idej za razvoj Posočja.

Dogodek je ponovno potrdil, da podeželje ni le prostor izzivov, temveč predvsem prostor priložnosti, ustvarjalnosti, sodelovanja in trajnostnega razvoja. S skupnim delom lahko ustvarjamo okolje, ki bo privlačno za življenje, delo in razvoj tudi za prihodnje generacije.

Upravni odbor LAS Dolina Soče je na 6. korespondenčni seji, dne 12. junija 2026, potrdil projekt sodelovanja Mreža lokalne samooskrbe, ki se bo izvajal v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

Projekt povezuje štiri lokalne akcijske skupine – LAS Dolina Soče kot vodilnega partnerja ter LAS V objemu sonca, LAS Vipavska dolina in LAS s CILjem – skupaj s partnerjem KGZS – Kmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica. Njegov namen je okrepiti lokalno samooskrbo, izboljšati sodelovanje med pridelovalci, predelovalci, javnimi zavodi in gostinskim sektorjem ter prispevati k razvoju kratkih dobavnih verig na območju sodelujočih LAS.

V okviru projekta bodo izvedene analize stanja lokalne samooskrbe, izobraževanja in svetovanja za pridelovalce ter javne zavode, aktivnosti mreženja ponudnikov, promocijske in trženjske aktivnosti, priprava kataloga lokalnih ponudnikov ter organizacija borz lokalne hrane in skupnih tržnic. Poseben poudarek bo namenjen povečanju prepoznavnosti lokalno pridelane hrane, izboljšanju dostopa do lokalnih živil v javnih zavodih ter krepitvi sodelovanja med deležniki v prehranski verigi.

Skupna vrednost projekta znaša 249.974,97 EUR, od tega znaša predvideno sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja 199.979,98 EUR oziroma 80 % upravičenih stroškov projekta. Za aktivnosti partnerstva LAS Dolina Soče je predvidenih 74.998,95 EUR upravičenih stroškov, od tega 59.999,16 EUR sofinanciranja.

Projekt je načrtovan za obdobje od 18. junija 2026 do 31. maja 2028 in bo ob uspešni odobritvi pomembno prispeval k večji prehranski samooskrbi, razvoju podeželja ter ustvarjanju novih priložnosti za lokalne pridelovalce in predelovalce hrane.