Sofinancirane aktivnosti LAS iz EKSRP

Podpora za tekoče stroške in stroške animacije v okviru Lokalne akcijske skupine LAS Dolina Soče (podukrep 19.4)

CILJI

Obveščanje in informiranje javnosti

PRIČAKOVANI REZULTATI

Vključevanje skupnosti
• k doseganju kazalnikov zastavljenih v Strategiji lokalnega razvoja,
• v izvajanje projektnih aktivnosti v okviru operacij,
• k identificiranju potreb na območju LAS,
• k enakomernemu razvoju območja LAS.

 

OBVEŠČANJE JAVNOSTI

• o aktualnih zadevah povezanih z LAS,
• o javnih pozivih LAS,
• o operacijah v izvajanju,
• o dokumentaciji, ki se navezuje na pravilno izvedbo operacij,
• o novostih na območju LAS.

 

POVZETEK

CLLD je nadgradnja do sedaj poznanega pristopa LEADER, ki se je na ravni EU izkazal kot uspešna metoda razvojnega načrtovanja in izvajanja projektov.
Pristop »od spodaj navzgor« omogoča lokalnemu prebivalstvu, da z oblikovanjem lokalnih partnerstev tako imenovanih lokalnih akcijskih skupin (LAS), aktivno odloča o prioritetah in razvojnih ciljih lokalnega območja, vključno z viri financiranja za doseganje ciljev lokalnega območja.
Pristop omogoča uresničevanje široke palete izzivov v različnih okoljih, večjo fleksibilnost pri doseganju ciljev in odgovarja dejanskim potrebam lokalnega območja.
V Evropski Uniji je pristop LEADER v praski že vse od leta 1991, v Sloveniji pa se je ta pristop pričel s programskim obdobjem 2007–2013.
Ukrepi LEADER so se izvajali na 95 % ozemlja RS. Odobrenih je bilo več kot 1.400 projektov.

 

CLLD dejstva

• Je pristop/metoda, ki jo je kot novost v programskem obdobju 2014–2020 Evropska komisija ponudila državam članicam v izvajanje.
• Omogoča reševanje razvojnih izzivov s pomočjo multiplikativnih učinkov pri povezovanju ukrepov in sredstev iz več strukturnih skladov hkrati.
• CLLD se uresničuje preko na novo oblikovanih LAS.
• Izziv pristopa CLLD je, da se s skupnim ukrepanjem pospeši razvoj zlasti podeželskih območij in se tako ustvarijo možnosti za nastanek novih delovnih mest, višjo kakovost bivanja, boljšo dostopnost ter ne nazadnje za ohranjanje kulturnih in krajinskih značilnosti ter obvladovanje demografskih sprememb.
• V programskem obdobju 2014–2020 je predvidena uporaba pristopa CLLD pri treh skladih, in sicer Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja (EKSRP), Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (ESPR) in Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR).

• Tematska področja ukrepanja so:
1. Ustanavljanje novih delovnih mest
2. Osnovne storitve na podeželju
3. Varstvo okolja
4. Večja vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin na podeželju.

Izvajanje CLLD določa Uredba o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014–2020 (Uradni list RS, št. 42/2015):

 

Namen CLLD

je spodbujanje celovitega in uravnoteženega razvoja lokalnih območij po pristopu »od spodaj navzgor« ob upoštevanju endogenih razvojnih potencialov in zmogljivosti, predvsem krepitve socialnega kapitala z aktivnim vključevanjem prebivalstva v skupno načrtovanje in odločanje o lastnem lokalnem razvoju po načelu subsidiarnosti in participativne demokracije.

 

Cilj CLLD

je spodbujanje socialnega vključevanja ter boj proti revščini in kakršnikoli diskriminaciji, zmanjševanje regionalnih razvojnih razlik in gospodarski razvoj območij. Poleg tega pa je cilj prispevati k ohranjanju narave, varstvu okolja, kulturne dediščine, kulturne krajine in njenih elementov.«
CLLD omogoča lokalnemu prebivalstvu, da se medsebojno poveže v t.i. lokalne akcijske skupine (LAS) in preko njih aktivno odloča o prioritetah in razvojnih ciljih lokalnega območja, vključno z viri financiranja za doseganje ciljev lokalnega območja. V ta namen LAS pripravi in izvaja Strategijo lokalnega razvoja, ki temelji na družbenih, okoljskih in ekonomskih prednostih in endogenih razvojnih potencialih območja. Tak pristop omogoča uresničevanje široke palete izzivov v različnih okoljih, večjo fleksibilnost pri doseganju ciljev in odgovarja dejanskim potrebam lokalnega območja.
CLLD s kombinacijo različnih virov financiranja omogoča LAS izvedbo celovitih in kompleksnejših operacij, ki niso strogo omejene na podeželska območja, ampak vključujejo tudi ribiška in mestna naselja. Tovrsten pristop je veliko bolj celosten in posledično vpliva na uspešnejše uresničevanje lokalnih potreb. Dostop do sredstev različnih skladov lokalnim partnerstvom omogoča, da namenijo več pozornosti tudi tistim področjem in vprašanjem, ki bi jih sicer težko obravnavala.
Več o instrumentu CLLD si lahko preberete na: www.program-podezelja.si

Podpora iz podukrepa »Podpora za tekoče stroške in stroške animacije« je namenjena za sofinanciranje stroškov, ki so nastali pri upravljanju in delovanju LAS, vključno s spremljanjem in vrednotenjem SLR, animaciji območja LAS in pomoči potencialnim upravičencem za razvijanje projektnih idej in pripravo operacij.

Preplet kulturne dediščine doline Soče

Ime operacije:  Preplet kulturne dediščine doline Soče
Akronim: PREPLET KULTURNE DEDIŠČINE
Prijavitelj: LAS Dolina Soče
Projektni partnerji: Občina Bovec, Občina Kanal ob Soči, Občina Kobarid, Občina Tolmin in Mlekarna Planika Kobarid
Začetek in zaključek operacije: 18. 4. 2023–31. 10. 2024
Vrednost operacije: 81.382,71 EUR
Upravičeni stroški operacije:  66.360,61 EUR
Zaprošen % sofinanciranja: 85 %
Odobrena vrednost sredstev: 56.406,52 EUR

Projekt je bil s strani Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja potrjen z Odločbo o pravici do sredstev št. 33152-369/2020/13, in sicer 25. julija 2023.

VSEBINA

V Dolini Soče v sklopu razvoja podeželja razvijamo aktivnosti, povezane z razvojem kmetijstva, dediščine in turizma. Osnovni namen tega skupnega projekta temelji na razvoju doline in dobrobiti njenih prebivalcev. Gre za skupek razvojnih, pilotnih in turističnih dejavnosti. Aktivnosti partnerjev zasledujejo cilje zastavljene v strategiji, sam projekt pa zasleduje upravljanje, ohranjanje in promocijo kulturne ter naravne dediščine.

AKTIVNOSTI

Aktivnosti, ki jih projekt povezuje, so zastavljene na dolgi rok in trajnostno. Doprinesle bodo k izboljšanju stanja na področju osnovne kulturne dediščine in razvoju trajnostno usmerjenega turizma.

  • Zamenjava stavbnega pohištva na rojstni hiši Simona Gregorčiča Vrsno
  • Priprava učnih gradiv za osnovno šolo in izvedba kulturnega dogodka pri rojstni hiši Simona Gregorčiča na Vrsnem
  • Ureditev razsvetljave prostorov z vidika energetske varčnosti v muzeju Breginj
  • Izdelava in tisk zgibanke o muzejskih zbirkah v občini Kanal ob Soči
  • Izdelava kataloga stalne zbirke Rika Debeljaka v Kanalu
  • Zaključna dela na objektu nekdanje mlekarne v Ravnem lazu z ureditvijo muzejskega dela
  • Priprava digitalne predstavitve ekološkega posestva Bogata v Bovcu
  • Vzpostavitev poti z namenom ohranjanja naravne in kulturne dediščine Po poteh baške dediščine (nadgradnja dela turistične infrastrukture na obstoječih poteh) – Zgodba omenjenega projekta sicer sega v leto 2010, z novim projektom pa nadaljujemo z nadgradnjo označitve vzpostavitve poti na drugih odsekih. Poti se prepletajo s pohodniško potjo Julijana Trail in predstavljajo izhodišče planinske poti na Črno prst ter del Geološke poti (Stržišče–Rut). Označitev že obstoječih poti na območju Krajevne skupnosti Stržišče daje možnost nadgradnje poti za dodajanje vsebine pri označevanju naravne in kulturne dediščine. Odseki poti za označitev:
  1. Stržišče–Rut,
    II. Stržišče–Kal (pot nad vasjo)
    III. Stržišče–Lonik (domačija Stržišče 6)–Rut–Stržišče
CILJI
  • Zamenjati stavbno pohištvo na rojstni hiši Simona Gregorčiča ter zagotoviti energetsko varčnost razstavnega prostora v muzeju Breginj.
  • Pripraviti promocijsko-turistični material in digitalizacijo prestavitve posestva Bogata (razvoj trajnostnega turizma)
  • Dokončati obnovo in urediti muzejski del vaške mlekarnice za turistične namene
  • Nadgraditi že predhodno vzpostavljene poti, z namenom ohranjanja naravne in kulturne dediščine Po poteh baške dediščine
REZULTATI
  • Ohranjen potencial dediščine na območju doline Soče
  • Ohranjena in izboljšana kulturna dediščina območja
  • Zamenjano stavbno pohištvo na rojstni hiši Simona Gregorčiča Vrsno
  • Pripravljena učna gradiva za osnovno šolo in izveden kulturni dogodek na Vrsnem (hiša Simona Gregorčiča)
  • Pripravljena zgibanka o muzejskih zbirkah v občini Kanal ob Soči
  • Pripravljen katalog stalne zbirke Rika Debeljaka v Kanalu
  • Urejen muzejski del v mlekarni Ravni laz
  • Nadgrajena turistična infrastruktura oziroma pot »Po poteh baške dediščine« (kulturne in naravne dediščine) v Krajevni skupnosti Stržišče
  • Ohranjena in s promocijo podprta lokalna tradicija
  • Urejen muzejski del mlekarne Ravni laz, ki predstavlja pomemben pomnik s tradicionalnimi elementi povezave pašništva z mlekarstvom in predelavo bovškega ovčjega sira
  • Digitalizirana predstavitev ekološkega posestva Bogata v Bovcu
SPLETNE POVEZAVE
  • Spletna stran Evropske komisije, namenjene EKSRP | povezava |
  • Spletna stran Programa razvoja podeželja (PRP) | povezava |

Podeželje in dediščina v dolini Soče

Projekt: Podeželje in dediščina v dolini Soče
Kratica: PODEŽELJE IN DEDIŠČINA
Vodilni partner: LAS Dolina Soče
Projektni partnerji: Planinsko društvo Kobarid, Tolminski muzej, Kobariški muzej d.o.o., Občina Kanal ob Soči, Društvo rejcev drobnice Bovške, Občina Tolmin, Kulturno tehnično turistično društvo Baška dediščina, Posoški razvojni center, Mlekarna Planika predelava mleka d.o.o. Kobarid,
Trajanje projekta: julij 2020–oktober 2021
Projektno območje: Območje LAS Dolina Soče (občine Bovec, Kanal ob Soči, Kobarid , Tolmin)
Skupna vrednost: 171.540,13 €
Upravičeni stroški: 146.220,66 €
Zaprošena vrednost: 124.287,57 €
Zaprošen % sofinanciranja: 85 %

 

 

VSEBINA

V sklopu razvoja podeželja v dolini Soče razvijamo dejavnosti, povezane z razvojem kmetijstva, dediščine in turizma – vse z enim osnovnim namenom, ki vedno pritiče k nadaljnjemu razvoju doline in seveda posledično za dobrobit njenih prebivalcev. Za ta projekt lahko rečemo, da je skupek razvojnih, pilotnih in turističnih dejavnosti, s katerimi projektni partnerji zasledujemo cilje, ki smo si jih zastavili v lokalni strategiji. Projekt zasleduje trajnostno upravljanje, ohranjanje in promocijo kulturne ter naravne dediščine.

Povezovanje partnerjev omogoča lažje izvajanje razvojnih projektov, ustvarja nova poznanstva in širi poslovne možnosti ter izvajalce povezuje k enotnemu in inovativnemu pristopu oblikovanja turističnih in drugih produktov. Z namenom ustvarjanja dodane vrednosti se na tak način povezujejo različne interesne skupine. Na primer: z ureditvijo kuhinje v koči na planini Kuhinja in z ureditvijo tržnice ustvarjamo nova poznanstva in gradimo možnosti sodelovanja pri dobavi lokalnih sestavin za kočo. Povezujemo kmetijstvo, turizem in dediščino. Z nadgradnjo tematske poti Na svoji zemlji (slovenska filmska dediščina) bomo trajnostno umestili kulturno in tehniško dediščino v okolje ter jo povezali s tamkajšnjim turističnim ponudnikom itd.

Ciljne skupine so: • pohodniki (koča na planini Kuhinja, tematska pot), • otroci, mladi (mladinski tabor v koči na planini Kuhinja), • turisti in obiskovalci (obiskovalci doline Soče, muzejev), • lokalno prebivalstvo, • pridelovalci lokalne hrane, kmetje (urejena tržnica, uporaba travniške sejalnice).

 

CILJI

Glavni cilj projekta je mreženje partnerjev različnih branž, in sicer z namenom ustvarjanja dodane vrednosti za območje:

  • urejena kuhinja koče na planini Kuhinja,
  • nov predstavitveni film Tolminskega muzeja,
  • dva 3D modela in dva holograma muzejskih predmetov,
  • avdio-vizualne predstavitve dediščine Soške fronte (trije sklopi),
  • video produkcija na temo pašništva,
  • predstavitveni film občine Kanal ob Soči,
  • zemljevid kolesarskih in pohodniških poti na Kanalskem,
  • nabavljena travniška sejalnica za direktno setev travinja,
  • nadgrajena tematska pot Na svoji zemlji,
  • pridobljena projektna dokumentacija za ureditev tržnice v Tolminu.

 

 AKTIVNOSTI

1) Koordinacija in vodenje operacije (LAS Dolina Soče)

  • Koordinacija in vodenje operacije

2) Ureditev okolice in nakup kuhinje ter opreme v koči na Planini Kuhinja Krn (Planinsko društvo Kobarid)

  • Izdelava, dobava in montaža kuhinjske opreme
  • Nabava opreme: parno konvekcijski aparat, pomivalni stroj, ventilator, lovilec maščob, točilni pult, žetoni tuš, kamin, globinski sesalec
  • Nabava gospodinjskih aparatov: pralni stroj, sušilni stroj, mikrovalovna, rezalnik, aparat za kavo
  • Ureditev kolesarnice
  • Izvedba mladinskih taborov

3) Izdelava filma, 3D modelov in hologramov (Tolminski muzej)

  • 3D modela muzejskih predmetov
  • Holograma muzejskih predmetov
  • Filmi

4) Izdelava avdio vizualne predstavitve dediščine Soške fronte (Kobariški muzej d.o.o.)

  • Sklop vizualnih predstavitev (filmov)

5) Izdelava filma in zemljevida v občini Kanal ob Soči (Občina Kanal ob Soči)

  • Izdelava zemljevida kolesarskih in pohodniških poti
  • Film

6) Travniške sejalnice (Društvo rejcev drobnice Bovške in Posoški razvojni center)

  • Nakup travniške sejalnice
  • Izobraževalne delavnice namenjene izboljšanju kakovosti tal na Bovškem
  • Nabave semen za poskuse
  • Stroški dela na projektnih aktivnostih

7)  Nadgradnja Tematske poti Na svoji zemlji (Občina Tolmin)

  • Izdelava novih smerokazov in informacijskih tabel
  • Izdelava promocijskih materialov (zgibanka, letak, magnet, roll up, pohodna knjižica za žige, žigi)
  • Nabava tehnične podpore za interpretacijo in promocijo tematske poti (predvajalnik »blue ray«, zvočnik z mikroni in stojalom, projekcijsko platno, stojalo za TV, televizija TV LED)
  • Izdelava DIIP
  • Izvajane aktivnosti nadgradnje tematske poti

8) Tržnica Tolmin (Občina Tolmin)

  • Izdelava projektne dokumentacije IDZ, DGD in PZI za ureditev tržnice v Tolminu

9) Izdelava video predstavitve kulturne dediščine – pašništva v Posočju (Mlekarna Planika d.o.o.)

  • Video produkcija »Kulturna dediščina-pašništvo v Posočju«

 

REZULTATI
  • Vzpostavljeno partnerstvo med partnerji – sodelovanje gospodarskega, javnega in zasebnega sektorja s ciljem izboljšanja okolja in dediščine ter posredno iskanje sinergij z namenom ustvarjanja novih delovnih mest.
  • Izdelan film Tolminskega muzeja s prikazom dela Tolminskega muzeja in predstavitvijo najpomembnejših predmetov iz njegovih zbirk,
  • Dva 3D modela in dva holograma dveh muzejskih predmetov,
  • Dokumentarni film in sklopi avdio vizualnih predstavitev Soške fronte,
  • Video produkcijo kulturne dediščine pašništva v Posočju,
  • Predstavitveni film občine Kanal ob Soči, ki se bo uporabljal za predstavitev občine.
  • Nadgrajeno tematsko pot Na svoji zemlji
  • Opremljeno kočo na planini Kuhinja z novo kuhinjsko opremo
  • Prikaz odgovorne rabe travniških in pašniških površin (nabavljena travniška sejalnica, monitoring s poskusi zasaditve)
  • Vključevanje ranljivih skupin: otrok in mladostnikov (izobraževalni oziroma mladinski tabori)
  • Ohranjanje starih predmetov in promocija lokalne tradicije (posnet film na temo snovne dediščine)

 

KORISTI ZA OBMOČJE

Rezultati projekta imajo velik doprinos k razvoju trajnostnega turizma, pospeševanja trženja, dviga prepoznavnosti lokalnih pridelkov in izdelkov itd. Projektne dejavnosti so naravne tako, da vzpostavljajo partnerstva iz različnih branž, in sicer z namenom učinka na razvoj aktivnosti podeželja. Z izobraževanji pa se znanje prenaša na nove generacije, ob tem pa se povečuje tudi medgeneracijsko druženje in ozaveščanje o trajnostnem razvoju.

Spletni povezavi Evropske komisije in Programa razvoja podeželja

 

Približajmo Unescova biosferna območja prebivalcem (MaB)

 

Ime projekta: PRIBLIŽAJMO UNESCOVA BIOSFERNA OBMOČJA PREBIVALCEM
Akronim: MaB
Prijavitelj: LAS Dolina Soče

Projektni partnerji:

 

Sodelovanje z LAS-i:

Javni zavod Triglavski narodni park, Posoški razvojni center, Javni zavod za turizem Dolina Soče, Občina Kobarid

LAS Gorenjska košarica, LAS med Snežnikom in Nanosom, LAS Krasa in Brkinov, LAS Posavje, LAS Obsotelje in Kozjansko
Začetek in zaključek operacije: 1. 10. 2018–30. 9. 2020
Vrednost operacije: 62.378,02 €
Upravičeni stroški operacije: 56.345,58 €
Zaprošen % sofinanciranja: 85 %
Odobrena vrednost sredstev: 47.893,74 €
Operacija je bila s strani Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja potrjena z Odločbo o pravici do sredstev št. 33154-8/2018/11 z dne 3. 8. 2018

 

VSEBINA

Projekt sodelovanja bo z izvajanjem skupnih aktivnostih na treh biosfernih območij (BO) Slovenije prispeval k povečanju prepoznavnosti biosfernih območij in izkoristil potenciale, ki jih UNESCOvo imenovanje prinaša območju. Ozaveščanje, komunikacija, promocija, izobraževanje ter izmenjava dobrih praks in znanj, organizacija in izvedba dogodkov posvečenih dnevu BO Slovenije, snemanje in predvajanje skupne oddaje o perspektivnih in inovativnih podjetniških idejah v BO Slovenije, skupna izobraževalna zgibanka za ranljive skupine s predstavitvijo BO Slovenije ter izvedba skupnih izobraževalnih delavnic na temo vzpostavitve najbolj efektivnih komunikacijskih orodij z upravljavci BO, bodo bistvene aktivnosti tega dela operacije. V okviru specifičnih aktivnosti bodo izvedene aktivnosti s poudarkom na izkoriščanju lokalnih virov, skupnih produktov ter skupnega nastopa na trgu. S specifičnimi aktivnostmi na območju BO Julijske Alpe želimo dosegati cilje varovanja naravne in kulturne dediščine posameznega območja ob istočasnem izboljševanju dohodkovnega položaja lokalnega prebivalstva. Največji del operacije predstavlja vzpostavitev izhodišč, podpornega okolja in komunikacijskih orodij za skupni turistični produkt pohodniške poti na območju Julijskih Alp. Izdelani koncepti informacijskih točk bodo prilagojeni ljudem posebnimi potrebami – invalidom ter starejšim. Slednji bodo lahko v informacijskih centrih podoživljali lepote ob pohodniški poti tudi če tja zaradi starosti ne bodo mogli. Izdelan bo animiran film na temo pohodništva ter digitalizacija povezovanja OŠ na Biosfrenem območju.

»Man and the Biosphere Programme« (MaB) program Človek in Biosfera je medvladni raziskovalni program UNESCA (organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, ang. United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation; v nadaljnjem besedilu: UNESCO MAB), ki poteka že od leta 1971. Njegov cilj je vzpostaviti ravnovesje odnosa med človekom, naravo in kulturnim izročilom. Razglašena biosferna območja predstavljajo vzorčne primere za uresničevanje trajnostnega razvoja na lokalni, nacionalni in globalni ravni.

 

Biosferna območja (BO) imajo naslednje funkcije:
  • ohranjanje ekosistemov, krajine in biološke pestrosti,
  • spodbujanje gospodarskega razvoja, ki je gospodarsko in kulturno trajnostno usmerjen,
  • logistično podporo za raziskave, monitoring, izobraževanje, ki se nanašajo na lokalno, regionalno, nacionalno in globalno ohranjanje narave in trajnostni razvoj.

Unesco vsakih 10 let preverja status biosfernega parka in pri tem primerja izvedene aktivnosti in dosežene rezultate. Posebnost biosfernih območij je v tem, da vzpostavljajo pozitiven odnos in enakovredno partnerstvo med človekom in naravo. V biosfernih območjih zavarovana narava ni pomembnejša od uravnoteženega gospodarskega razvoja. Prav zato so ta območja zanimiva in drugačna. Prebivalcem ponujajo številne priložnosti, ne nazadnje prinaša Unescovo priznanje izjemno promocijsko prednost in prepoznavnost. Svetovna mreža biosfernih območij danes vključuje 686 biosfernih območij v 122 državah, vključujoč 20 čezmejnih biosfernih območij.

 

Na območju Slovenije obstajajo 3 biosferna območja:

Biosferno območje Julijske Alpe je bilo razglašeno 2003 in z njim upravlja Triglavski narodni park; Biosferno območje Julijske Alpe leži na severozahodu Slovenije, na tromeji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Razdeljeno je na osrednje, robno in vplivno območje. Meje biosfernega območja so uradno opredeljene z administrativnimi mejami 10 občin, vključenih v biosferno območje in sicer: Bled, Bohinj, Bovec, Gorje, Jesenice, Kobarid, Kranjska Gora, Radovljica, Tolmin in Žirovnica. Osrednji in robni del biosfernega območja predstavlja zavarovano območje Triglavskega narodnega parka (TNP), ki poleg visokogorskega območja vključuje tudi nekaj pomembnejših turističnih destinacij oziroma krajev, kot so Bohinj, Pokljuka, Planica, Trenta in Log pod Mangartom. Z vidika turistične destinacije Julijske Alpe je nujno obravnavati biosferno območje Julijske Alpe kot celoto. Osrednje varovano območje namreč predstavlja glavno privlačnost Julijskih Alp, po drugi strani pa je to hkrati tudi najbolj dragoceno in občutljivo območje z vidika varovanja naravne in kulturne dediščine. S ciljem zagotavljanja uravnoteženega in trajnostnega razvoja biosfernega območja Julijske Alpe je zato pomembno vključevanje tudi območij, ki so izven zavarovanega območja TNP. Celotno biosferno območje Julijske Alpe meri 195.723 ha oziroma 9,6% območja Slovenije. Znotraj njega zavarovano območje Triglavski narodni park obsega 83.982 ha in predstavlja celotnega 42,9 % biosfernega območja.

Biosferno območje Kras in porečje Reke, s katerim upravlja Park Škocjanske jame, je bilo razglašeno v letu 2004; Po razmejitvah pokriva z osrednjim območjem zavarovano območje Parka Škocjanske jame, z vplivnim območjem pa tudi vplivno območje Parka Škocjanske jame, tranzicijsko območje obsega območje občine Divača. Celotno območje obsega 59.780 ha in se nahaja v petih občinah: Ilirska Bistrica, Hrpelje-Kozina, Divača, Pivka in Postojna. V ožjem zavarovanem, ki obsega 403 ha, izvajamo varstvo biološke pestrosti, naravne in kulturne dediščine, monitoringa in raziskav, ki imajo kar se da majhen vpliv na občutljive ekosisteme. Dejavnosti upravljavca v vplivnem območju, ki pokriva 45.000 ha, so v povezavi z nalogami ožjega zavarovanega območje in v skladu z dobro ekološko prakso. V tranzicijskem območju, s površino 14.377 ha, se dejavnosti navezujejo na izobraževanj in ozaveščanje ter spodbujanje trajnostnih praks v turizmu in drugih dejavnostih. Poleg omenjenih so v  biosfernem območju dejavnosti vezane na kmetijstvo, gozdarstvo, bivanjska naselja in drugo rabo, kjer lokalne skupnosti, upravljavske agencije, znanstveniki in nevladne organizacije ter drugi deležniki, v skladu z naravovarstvenimi, kulturnimi, družbenimi in ekonomskimi interesi, delujejo skupaj, da smotrno upravljajo in trajnostno razvijajo naravne vire območja.

Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje, ki je bilo razglašeno leta 2010, pa upravlja Kozjanski park. Bisoferno območje Kozjansko in Obsotelje se nahaja med Savo, Savinjo in Sotlo in je veliko 947 km2. V osrednjem območju se nahaja celotno zavarovano območje Kozjanskega regijskega parka, skoraj polovica osrednjega in robnega območja pripada območjem Natura 2000. Območje zajema enajst občin. Največji delež ozemlja osrednjega in robnega dela biosfernega območja imajo občine Bistrica ob Sotli, Dobje in Kozje, sledijo Podčetrtek, Laško, Šentjur, Brežice, Sevnica, Krško, Šmarje pri Jelšah in Radeče.

 

AKTIVNOSTI
  1. FAZA OPERACIJE

SKUPNE AKTIVNOSTI PROJEKTA

1) Koordinacija in vodenje projekta

  • Vodenje in koordinacija projekta

2) Organizacija in izvedba strokovnih ekskurzij v BO Slovenijo ter prenos znanja med območji

  • Organizacija in izvedba strokovne ekskurzije v BO Obsotelje in Kozjansko
  • Organizacija in izvedba strokovne ekskurzije v BO Krasa in porečje reke Reke
  • Predstavitev BO Julijske Alpe
  • Organizacija in izvedba izobraževalne delavnice na temo Povezovanje BO Slovenije (prenos znanja in izkušenj)

3) Oblikovanje in tisk izobraževalne zgibanke s predstavitvijo BO Slovenije

  • Priprava tekstov za zgibanko
  • Koordiniranje in usklajevanje pri oblikovanju in prilagoditvi izobraževalne knjižice za ranljive skupine »LAHKO BRANJE« (starejši, otroci, osebe s posebnimi potrebami)

4) Organizacija in izvedba lokalne prireditve posvečene dnevu BO Slovenije

  • Predstavitev BO Slovenije – predavanje
  • Prestavitev lokalnih izdelkov značilnih za posamezna BO ter imenovanje ambasadorja BO
  • Koordinacija in usklajevanje ponudnikov iz BO Slovenije z namenom predstavitve jedi in izdelkov iz BO Slovenije na prireditvi

5) Izdelava promocijskega materiala

  • Nakup ženskih in moških majic ter tisk

6) Snemanje oddaje o perspektivnih in inovativnih podjetniških idejah v BO Slovenije

  • Snemanje oddaje
  • Koordiniranje pri snemanju oddaje za BO Julijske Alpe (JA)

SPECIFIČNE AKTIVNOSTI ZA BIOSFERNO OBMOČJE JULIJSKE ALPE

 

1) Priprava projektne dokumentacije za ureditev parkirišča pri Napoleonovem mostu

  • Izdelava kataloga urbane opreme za urejanje javnih površin
  • Priprava in izdelava vodnika pohodniške poti JA trail
  • Izdelava zasnove info-točk pohodniške poti JA trail
  • Nadgradnja blagovne znamke Bohinjsko

 

  1. FAZA OPERACIJE

SKUPNE AKTIVNOSTI PROJEKTA

1) Izvedba izobraževalnih delavnic

  • Izvedba 2 delavnic na temo Predstavitev upravljanja BO Julijske Alpe deležnikom
  • Priprava in izvedba skupne delavnice na temo Vzpostavitev najbolj efektivnih komunikacijskih orodij z upravljavci BO Slovenije
  • Priprava izhodišč s komunikacijskimi orodji za upravljavce BO Slovenije
  • Pogostitev na delavnicah

SPECIFIČNE AKTIVNOSTI ZA BIOSFERNO OBMOČJE JULIJSKE ALPE

  • Izdelava animiranega filma na temo pohodništva
  • Izdelava digitalne aplikacije za namene povezovanja OŠ na BO

 

CILJI PROJEKTA
  • Približati Biosferna območja prebivalcem in širši javnosti.
  • Povezati vsa BO v Sloveniji.
  • Komunikacija in prenos dobrih praks ter znanj med biosfernimi območji.
  • Izkoriščati potenciale biosfernih območjih za namene ohranjanja naravne in kulturne dediščine ter izboljševanja dohodkovnega položaja lokalnih prebivalcev.
  • Povezati ponudnike s skupnim nastopom na trgu ter predstavitev biosfernih območij Slovenije za boljšo prepoznavnost.
  • Ozaveščanje in izobraževanje javnosti o pomenu in varovanju biosfernih območij Slovenije.

 

SKUPNI REZULTATI
  • Izvedene strokovne ekskurzije in izobraževalne delavnice na temo povezovanja BO.
  • Izvedene izobraževalne delavnice (komunikacija BO, trajnostna mobilnost , ciljne skupine in širša javnost o BO.
  • Vzpostavljen sistem organiziranja dnevov biosfernega območja z izborom in imenovanjem ambasadorjev BO Julijske Alpe.
  • Oblikovana in natisnjena zgibanka s predstavitvijo BO Slovenije ter prilagoditev »LAHKO BRANJE« za ranljive ciljne skupine.
  • Izvedena lokalna prireditev posvečena Dnevu BO Slovenije z vključitvijo deležnikov in ponudnikov iz vseh 3 BO Slovenije.
  • Izdelan promocijski material.
  • Posneta in predvajana oddaja na nacionalni in lokalni TV na temo perspektivne in inovativne ideje v BO Slovenije.

 

SPECIFIČNI REZULTATI
  • Nadgrajena blagovna znamka
  • Izdelana digitalna aplikacije za namene povezovanja OŠ na BO
  • Izdelana in predvajanaTV oddaja na temo BO in njihovih ponudnikov;
  • Izdelana digitalna aplikacije za namene povezovanja OŠ na BO
  • Vzpostavljena izhodišča in podporno okolje pohodniške poti okoli Julijskih Alp (vodnik, koncepti infotočk, katalog urbane opreme, dokumentacija za parkirišče,)
  • Izdelan animiran film na temo pohodništva

 

KORISTI ZA OBMOČJE
  • S komunikacijo in promocijo bo območje prepoznalo in začelo izkoriščati prednosti in potenciale, ki jih prinaša Unescovo imenovanje predvsem v smislu promocije in prepoznavnosti;
  • Območje Julijskih Alp bo dobilo izhodišča za vzpostavitev in promocijo skupnega turističnega produkta pohodniška pot okoli Julijskih Alp (povezovanje in skupen nastop ponudnikov na trgu);
  • Z nadgradnjo in povezavo obstoječih blagovnih znamk se bo izboljšal tržni položaj posameznikov, ki te blagovne znamke uporabljajo (vpliv na gospodarsko rast območja);
  • S konkretnim povezovanjem območja kot turistične destinacije se s skupaj z upravljavcem BO in TNP vzpostavljajo tudi pogoji za skupno in trajnostno upravljanje naravne in kulturne dediščine

 

Spletni povezavi Evropske komisije in Programa razvoja podeželja

 

 

Revitalizacija prostora in uma (REVITUM)

 

Ime operacije: REVITALIZACIJA PROSTORA IN UMA
Akronim: REVITUM
Prijavitelj: LAS Dolina Soče
Partnerji projekta: Občina Kobarid
Občina Bovec
Občina Kanal ob Soči
Občina Tolmin
Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica Združenje ekoloških kmetov Severne Primorske
Društvo rejcev drobnice Zgornjega Posočja
Mirko Verter
Franc Ličer
Posoški razvojni center
Začetek in zaključek operacije: 1. 4. 2018–31. 12. 2019
Vrednost operacije: 190.027,27 EUR
Upravičeni stroški operacije: 223.561,48 EUR
Zaprošen % sofinanciranja: 85 %
Odobrena vrednost sredstev: 190.027,27 EUR

 

VSEBINA

Gre za pripravo učinkovitega sistema za revitalizacijo kmetijskih površin, odstranjevanje tujerodnih vrst in spodbujanje naseljevanja ljudi v odročne vasi. Izdelana bo karta območja z vrisanimi površinami, ki so z vidika ohranjanja kulturne krajine ključnega pomena in bo osnova za sistematično revitalizacijo. Vsebovala bo tudi popise kmetij iz demografsko ogroženih vasi, kjer ni naslednikov. Pri izdelavi bodo sodelovali predstavniki krajevnih skupnosti (KS) in javnih strokovnih služb. Izvedene bodo pilotne revitalizacije, študija izvedljivosti nasada oljk, strokovna izobraževanja za širšo javnost in kmetovalce. Namen projekta je naučiti se obvladovanja okolja na gospodaren način in pri tem upoštevati trajnostna, ekološka načela in zgodovino območja.

 

AKTIVNOSTI

1) Izdelava katastra kmetijskih površin po občinah

  • Določitev površin, ki jih je potrebno zavarovati pred procesom zaraščanja, po KS območja LAS
  • Popis območij invazivnih rastlin in opuščenih kmetij po KS
  • Določanje kriterijev za najeme kmetijskih površin
  • Izdelava brošure s predstavitvijo podatkov o revitalizaciji območja

2) Pilotni del – revitalizacija

  • Raziskava za gojitve na mikrolokaciji na območju Nadiže
  • Na območju občine Bovec: ureditev in ograditev pašnika na območju vasi Soča
  • Na območju občine Kanal ob Soči: ureditev občinskih parcel na območju Kala nad Kanalom in Deskel
  • Na območju občine Kobarid: ureditev in ograditev pašnika na območju Kuka
  • Na območju občine Tolmin: ureditev in ograditev pašnika na območju Gorenje Trebuše
  • Preureditev objekta Drežnica v prostor za predelavo in prodajo mesa
  • Ureditev Večnamenske poti Žaga
  • Konservatorska-restavratorska dela mlekarnice Ravni Laz
  • Nakup mini kombajna in pihalnika za žita ter prikolice za prevoz

3) Organizacija in izvedba izobraževanj na območju LAS

4) Oblikovanje in tisk publikacij

 

CILJI IN REZULTATI
  • Pilotno revitaliziranje vsaj 5 ha kmetijskih površin,
  • Ustvarjanje pogojev za uvajanje poljščin v kolobar,
  • Ustvarjanje pogojev za predelavo živil živalskega izvora za dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
  • Izobraževanje s področja kmetijskih tehnologij in živilstva,
  • Izobraževanja s področja trajnostne rabe kmetijskih zemljišč,
  • Ozaveščanje lastnikov zemljišč o pomenu preprečevanja zaraščanja,
  • Ohranjanje kmetijskih površin, ki so jih naši predniki obdelovali,
  • Ustvarjeni pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji za predelavo mesa,
  • Ustvarjeni pogoji za razvoj športno-turističnega razvoja konjeništva na Bovškem,
  • Povezovanje kmetijstva in turizma s pripravo dokumentacije za obnovo vaške mlekarnice za turistične namene,
  • Uvedba nove dobavne verige (Suhomesni izdelki iz mesa drobnice),
  • Trajnostni razvoj območja z urejeno krajino, ekološko usmerjenim in turizmu prijaznim kmetijstvom.

 

KORISTI ZA OBMOČJE

Z opisom stanja kmetijskih površin na območju Doline Soče bomo spodbudili kmete k revitalizaciji in lastnike zemljišč, da se bodo lažje odločili za oddajo zemljišč v najem. Povezali bomo kmete v verigo predelovalcev mesa, kar je ključnega pomena, ko govorimo o pridobivanju količin lokalno pridelane in predelane hrane. Revitalizirana območja bodo služila kot primeri dobre prakse (tako pašniki kot žita na njivah).

 

Spletni povezavi Evropske komisije in Programa razvoja podeželja

 

prp-leader-eu-slo

Za vsebino na spletni strani LAS Dolina Soče je odgovorna lokalna akcijska skupina LAS Dolina Soče, ki jo zastopa vodilni partner Posoški razvojni center. Organ upravljanja za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014—2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

 

Skip to content